Evo še moj ulomek 8/9
Tisti, ki ste kaj brali
vrtov blog veste, da je nekaj časa nazaj pisal same ulomke. Kje sem bil jaz ves ta čas? I, ustvarjal sem ulomek, svojega lastnega namreč. Tako sem danes preživel enega bolj zabavnih izpitov. No, bolj kvizov, kajti vprašanja so bila večinoma ona "za obkrožit". In ker je bila na izpitu bolj skromna udeležba (poleg moje malenkosti samo še en zgubljenec) mi je ocena že znana. Osnove hidrologije: 8/9. Meni je všeč. :)
Sprejeti
Evo, uspelo nam je prideti na dolaj omenjeni
contest. Očitno smo kljub mizerni kvaliteti demo posnetkov dovolj dobro odšpilali. Ali pa ni bilo dovolj prijav. Vsekakor zanikamo, da ima naš vstop na tekmovanje karkoli opraviti s pošiljko 10 ukrajink in kile suhe salame na naslov komisije.
You didn't see anything. V glavnem, mi nastopamo v četrtek 9.2., ma da pridete v klub Groš v Grosupljah in glasujete za SunBite. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da na dom dobite pošiljko olupljenega korenja in rabljenih flomastrov. Tudi s tem seveda mi ne bi imeli nič opraviti.
Big Band RTV slovenija s solistom Vlatkom Stefanovskim
Včerajšni koncert Big Banda je bil eno najlepših glasbenih doživetij vseh časov. Od prve note do zadnjega akorda sama lepota in popolnost. Ok, lepo po vrsti.
Program so začeli s štirimi skladbami izpod peresa Izidorja Leitingerja (eno je napisal skupaj z E. Vloeimansom eno z N. Mureškičem), ki je koncert tudi dirigiral. Zame je bil to latino jazz v vsej svoji popolnosti. Leitinger je ujel tisto zame tako nemogočo črto med zahtevnostjo in lahkotnostjo, tako da je glasba dovolj zahtevna, da ne postane dolgčas in dovolj lahka, da jo lahko spremljamo tudi mi, jazz novinci. Brez solista so igrali prvo polovico koncerta (skladbe Brutto Gusto, Dunumba, Saraja ter See The World). Ne bom se delal, da poznam vse zvrsti, ki so jih igrali, je pa bilo vseskupaj dokaj sambasto, s kakšnim malo bolj funky ritmom vmes. Ves koncert so še posebej popestrili za Big Band neobičajni trije tolkalci, harmonikaš in klaviature. Z zvoko Big Banda so se odlično stopili, tako da se mi je latino Amerika (ter pri enem Afrika) kar risala pred očmi. Potem so tu še ostali solisti, ki niso samo tehnično dovršeno vsega skupaj odigrali ampak so solirali "v slogu", tako da so res pripomogli k vzdušju, ki ga je določena skladba hotela predstaviti. Skoraj nepravično se mi je zdelo, da so tako na veliko oglašavali Stefanovskega, saj sem prepričan, da je zaradi čakanja na zvezdo marsikdo manj užival v prvi polovici koncerta, kot bi sicer.
Na tem mestu moram pohvaliti ozvočenje. Če je bil koncert med boljšimi, je bilo ozvočenje definitivno najboljše kar sem jih kdaj slišal. Prvi ton me je naravnost odpihnil z jasnostjo, definiranostjo in zelo kvalitetnim stereo mixingom, tako da je bila odrska slika popolna. Nato je šlo samo še navzgor.
Za zadji "komad" (suita, dolga za vse štiri prejšnje komade skupaj) se jim je pridružil Vlatko Stefanovski, ki je celokupni odličnosti dodal še svojo kitarsko virtuoznost. Ta del koncerta je bil seveda bolj v znamenju nam južnejših ritmov, se pravi makedonskih 7/8, 11/8 ipd. Definitvno eden najbolših trenutkov je bil duet obeh kitaristov Stefanovskega in Primoža Grašiča (ki, mimogrede, v ničemer ne zaostaja za Stefanovskim, v čisti tehniki pa ga očitno prekaša). Oba se zavedata, da ni vse v hitrosti in svojemu nastopu dodata ravno prav hitroprstnih pasaž in melodičnih delov, da te celota pusti s čeljustjo na kolenih. Nekajkrat se sicer nista mogla povsem zmeniti kdo bo igral in sta se malce neugodno prekrivala, najbrž zaradi dejstva, da ta solo-duet ni bil vnaprej planiran ampak se je spontano zgodil na odru.
Malo bi pograjal tudi publiko, ki je sicer bila navdušena, ampak bi bila za moje pojme lahko še bolj. Nasploh je bilo v njej malo preveč "kravatarjev" za moj okus :).
Glavna pohvala pa gre avtorju in dirigentu Izidorju Leitingerju. Kot je rekel napovedovalec na začetku koncerta, je legenda na začetku svoje kariere in se bo defintivno splačalo spremljati tudi njegove naslednje projekte. Vsa pohvala torej Big Bandu in Leitingerju, da še naprej prinašajo glasbo svetovnega formata v slovenske glasbene dvorane.
Vožnja
Vožnja iz okolice (Kamnika) našega glavnega mesta v center postaja iz dneva v dan večji izziv. Razlog za to pa je za moje pojme en sam. Slovenci se za volanom spremenimo v nekotrolirane, podivjane, živčno razvrvrane pošasti. Tudi jaz sam. Kot bi imeli v podzavesti stikalo: za volanom si, torej pizdi na vse kar leze in gre. Tako težko je voziti za nekom, ki vozi 80 km/h po avtocesti (v osebnem avtomobilu). Zaradi takih jaz osebno vsakič skoraj doživim živčni zlom. Namesto da bi si šparal živce, počakal tistih 15 sekund kolikor traja, da se prehitevalni pas sprazni, in ga v miru prehitel. Evo moj 20 dni po-novem-letu sklep: vožnja mi ne bo več kratila živcev. Hkrati napovedujem, da bo ta moj sklep veljal do
prve(ga), ki se bo šminkal(a) pri zeleni luči, namesto da bi speljal.
Mogoče je pa kriva izbira glasbe med vožnjo. Biti potrpežljiv, medtem ko ti Marilyn Manson na ušesa tuli "I'm unsaaafe!!", je najbrž res težko.
Evo, naslednji
projekt benda
SunBite je tale contest. Včeraj smo 3 ure miksal musko, da bi mel vsaj en spodobn demo. Neki je ratal, čeprov ne čist tko, kokr bi mi radi da bi.V glavnem sem ugotovu da je miksanje ena precej naporna stvar, predvsem pa moraš vedeti, kaj delaš :).
No, nakoncu smo vseeno nekaj meli, tako da, če je vse posreči demoti in opis banda s playlisto sedajle že poštarju pod pazduho potujejo proti Grosupljam. Bom sporočil, če smo sprejeti, da pridete navijat. :P
Kupovanje originalov
Založniki, tako glasbeni, kot filmski in igračarksi (računalniških iger, ne igrač, da ne bo pomote) skoz in skoz in vedno bolj bentijo nad piratsvom. Vedno več dobička, da jim ukradejo. Miljarde in miljarde izgube povzročijo jada, jada, etc, etc. Samo to lahko rečem: NI ČUDNO! Saj moraš biti že res neumen, da greš v tem svetu kupit original.
Kaj je porodilo to nenadno jezo, se sprašujete, dragi bralci inu bralke? I, nakup originalne igre, kaj drugega le. Tako je, pred kratkim sem kupil original Gothic II in njega dodatek Night of the Raven. Poznavalci veste, kaj to je, drugim pa za potek tega ranta niti ni važno vedeti. Igro sem kupil, ker je za moje pojme res work of art, in bogi revni programerčki si zaslužijo tistega stotina, kolikor jim od mojega izvoda najbrž odškrtnejo zamaščeni prašiči založniki. Naj povem, da sem zelo vesel, da je bila igra zaradi starosti močno močno znižana. Če bi zanjo odštel 9 oz 18 jurjev (zaradi dodatka) bi šel lastnonožno v nemčijo poiskat glavnega založnika in mu obe dvd škatli zarinil tja, kamor ne posije sonce.
Bom končno prešel k bistvu. Igra je prispela v dvd škatli. Ok, tega smo se sčasoma že navadili, čeprav se jaz nisem in se nikoli ne bom s tem sprijaznil. DVD škatla je za filme, ker filmi ne potrebujejo navodil za uporabo, predzgodbe, opisa zgodovine itd. Ampak, ponavadi je notri vsaj neka bolj ali manj tanka knjižica z vsaj najnujnejšimi podatki. Jok, tile nemci tudi pri tem šparajo. Odpri readme.txt in si preberi. Ok, potpežljivost že na meji, a še ne prek meje na-blog-rant-pisanja. Ko odprem škatlo mi namreč 2 od 3 cdjev padeta v naročje. Očitno niso niti toliko, da bi si privoščili ono za 3 dvd-cd-je držečo škatlo. Raje so dali dva cdja v papirnate ovitke. One, v kakršnih dobiš cd-je zraven revij. Ne, motim se, oni zraven revij so boljše kvalitete.
V glavnem, od mene za igro v dvd-škatli nobeden več ne dobi niti tolarja. Včasih je bilo še vredno dati 9k+ sit za igro. Zraven ultime IX sem recimo dobil v kartonasti škatli orenk debelo držalo vseh cdjev, 2 priročnika, knjigo z opisom sveta, bitij in predzgodbo, kupček igralnih kart in zemljevid dežele potiskan na kvalitetno blago (blago, ne papir) Aja, da ne pozabim, cdji niso niti barvno potiskani, temveč črnobelo. Da povem drugače, zmuliš si špil, kupiš dvd škatlo (za 3 cdje), kupiš 3 prazne cdje, jih potiskaš s sliko, ovitek škatle si dljaš in sprintaš in imaš isto za približno 500 sit isto, kar imam jaz sedajle na mizi. In potem se čudijo, kako da ljudje nimajo vesti in piratizirajo vsepovprek. Ko ti en trgovec prodaja golfa za 10 miljonov, drugi pa istega za 3, kdo je neumen, ti, ki kupiš cenejšega ali trgovec ki ga prodaja čez ceno. Res je, v tem primeru bi bilo oboje legalno, medtem ko je piratiziranje nelegalno, a človeški um ne deluje tako, realno gledano bi morali založniki piratom konkurirati, očitno se jih z drugimi sredstvi ne znajo znebiti, in z vedno dražjimi proizvodi, v katerih je vedno manj vsebine, jim bodo težko.
Vaje narejene...
Tako, končno sem naredil vse vaje iz hidrologije. Just thought you should know. Trenutno še uživam v dobrem občutku po opravljenem delu, dokler me spet ne zgrabi panika nadaljnih izpitov:P.
Če pomislim za nazaj, je to sploh prva omemba faksa na mojem blogu, tako da (neobstoječi) naključni bralec sploh ne bi mogel vedeti, da sem študent. No, sem, in kljub temu, da imam glasbo raje, nameravam študij tudi zaključiti. (tu bi moja mati predraga skomignila z rameni). Obiskujem pa smer z najbolj hecnim imenom in sicer vodarstvo in komunalni inženiring na FGG.
Slika
Evo, profilu sm dodal sliko enga bobnarja. Ne sprašujte, zakaj je tako jezn, mogoče ga je kitarist s trzalicami obmetaval.
Bilo mi je, milo rečeno, kul. Publike polno, nekateri (presenetljivo veliko, za moje pojme, glede na to, da ne vem kje so zadeve že slišali) so celo peli besedila, navdušeno so ploskali, ozvočevalec je bil sicer siten ko *****, a je svoje delo vseeno opravil dobro in kvalitetno, vsaj kar se mene tiče. V glavnem, zakon vzdušje, že dolgo časa me kakšen koncert, na katerem sem nastopal, ni spravil v tako dobro voljo. To je vidik izza bobnov, za vidik publike si pa preberite pri
Brumcu.
EDIT: za naše prelestne slike kliknite na naslov posta!
Prekratka postelja
Ne vem zakaj, neko prekletstvo je najbrž hotelo, da že celo življenje spim v prekratki postelji. No, celo odraslo življenje. Mislim, 190 cm dolga postelja za 185 cm velika človeka bi teoretično morala zadoščati, praktično pa žal ne. S tem da imam navoljo dve postelji, vsako v svoji sobi, ena od teh zakonska, a vseeno le malo več kot en
seženj dolga. Poleg tega imata obe na glavo nekakšen previs, tako da je efektivna dolžina še manjša in ko sem se danes zjutraj že 275196-tič z glavo butnil ob rob sem sklenil, da bom o tem napisal rant. Tako, tu imate črno na belem vse moje posteljne težave, morda niso takšne kakršne ste pričakovali, so pa moje :P
Mimogrede, koncert danes začuda NE odpade. Tako je, koncert je še vedno ob 20.00 v akumulatorju v Domžalah, fanice (tj. nosilke piva bobnarju) dobrodšle :) Mi smo prvi, zatorej bodite točni, ako nas želite slišati (oz. nam pivo nositi). Vstopnine ni.
Bela Vikikrema
Iščem nekoga, ki je mahnjen na belo vikikremo, tako kot sem jaz na črno. Potem bi živela v slogi in bi vsak pojedel svojo polovico vikikreme. Pa ne recite naj kupim nutelo ker to še zdaleč ni isto. Ne, ni!
Samba
Trenutno se na mojih preljubih bobnih učim latino ritme, bolj natančno sambo batucado. Kar zna biti zakomplicirano, če si kot povprečen slovenec odrasel ob polkah in valčkih ter osladnih rock baladah po radiu. OK tu sem krivičen do svojih staršev, v resnici sem odraščal ob Pink Floydih, Deep Purplih ter malo kasneje Rage Agaist the Machine in Offspring. A vseeno ritmično gledano tudi ti bendi od polke naprej niso kaj dosti napredovali. Melodično so se razvijali, ritem pa je večinoma ostal 4/4 s poudarkom na prvo in tretjo dobo.
Ko torej otrok s tako zapuščino začne poslušati latino se mu zdi fino (rima nenamerna): sproščena glasba, seksi glasovi seksi pevk in šarmatnih pevcev in ritem, ki kar nekako vleče k miganju. Problem je, ko kakšen neizkušen evropejec dejansko poskuša migati na tako glasbo, saj v prvem in še marsikaterem naslednjem poskusu skoraj zagotovo zgleda kot slon na kotalkah. Enako se zgodi, ko povprečnega evropejskega bobnarja (denimo mene), postavimo za bobne in mu pred nos damo note z latino rimom, le da je ta bolj podoben pijani hobotnici na steroidih, ko poskuša zadeti čimveč čudno ritmičnih stvari v čimkrajšem času.
Vendar glavni problem pri tem ni neodvisnost mahanja različnih udov ampak sam občutek v glasbi. Poudarek se prestavi na drugo dobo, ritem, ki je sicer še vedno 4/4 ali pri sambi 2/2, pa za osnovo dobi clave, ki vam ga takole blogovno sicer ne morem dobro predstaviti, je pa nekako udarec na vsako poldrugo četrtinko, kar nam nameče polno sinkop, ki pa jih polkasti narodi ne maramo preveč.
Drug problem za bobnarje je, da prava latino glasba baterije bobnov, kakršno poznamo iz rock in jazz bandov, sploh nima. Ima pa precej tolkalcev (v karnevalu v riu tudi po več sto ali tisoč), ki tolčejo vsak po svojem koščku hrupodela. Kar pomeni, da je treba zadevo za igranje po bateriji najprej prevesti, tako da najdeš zamenjavo za ustrezne inštrumente nekje med skupkom bobnov, nato pa še skrčiti, ker ponavadi nimaš dovolj rok, da bi vse igral. Je pa to sigurno zelo kreativen del bobnanja, saj si prisiljen sprobati vsak košček baterije in činel, od zvonca, do igranja po robu činele, obroču, shellu (hm, kako bi to prevedel, oklepu, obodu, sodu:P) in celo po stojalih.
Je pa fin občutek, ko ti po dveh urah vadbe enega samega ritma uspe nekaj zaigrati, mogoče ne s povsem avtentičnim filingom, mogoče ne povsem točno, ampak vsaj tako da ima rep in glavo:P
Ok, mal me je zaneslo, tega se ne bo dal nobenmu brat... :)
Sprememba imena
Evo, ker me večina prijateljev kliče po priimku sem spremenil ime bloga. Ne, sej ne, spremenil sem ga zato, ker sem bil na blogmeetu, kjer sem moral na svoja junaška prsa obesiti ime bloga in ko pol ure sediš z napisom moji monologi na bradavički se začneš malo neumno počutiti. Zato sem sklenil za zelo neoriginalen a nedvoumen naslov. Tak bo najbrž tudi ostal, dokler ne bo začel kdo od ostalih family memberjev blogat. Takrat ga bom spremenil v Piščančje ropotije, v čast in spomin moji piščančje rumeni in piščančje puhasti bundi.
BTW več o blogmeetu ste si najbrž prebrali že na
Vrta's blog, če si pa še niste, si pa dejte, meni se ne da preveč opisovat kaj se je tam dogajalo, je bil pa fin folk in mi je kar malo žal, da sva tako kmalu pobegnila in šla gledat ultimativno metaforo za pravega moškega, 7 metersko gorilo. Čestitam
Brumcu za
srebrno krvavico.
Koncert ali v drugo gre rado
SunBite koncertira, čeprav bi moral že decembra. V glavnem, oni, zaradi prepozne prijave skenslani koncert bo sedaj zares, upam, in sicer to soboto, 14. januarja, ob osmih v Akumulatorju v Domžalah, kot sem že rekel, nastopamo kot prva od treh skupin, zadnja so Billy's Private Parking, druga pa ne vem, ker sm pozabu kdo so. Vsi lepo vabljeni.
EDIT: vstop je prost, free, geldloss:)!
Novo leto
Naj bo srečno. Jaz upam le, da bo boljše kot lansko.
