V for Vendetta
Kdor je nekomu terorist je drugemu heroj. Če nič drugega, moramo bratoma Wachovski priznati, da pokažeta drugo, neameriško plat medalje. Pokažeta da terorist ni nujno oni, slabše oboroženi, številčno preplavljen obupanec, ki iz svojega obupa stori obupna dejanja, ampak da je večji terorist oni, ki svojih dejanj ne stori iz obupa, ampak iz želje po večji moči, bogastvu in oblasti nad ljudmi. Že zaradi pihanja v veter moramo ustvarjalcem dati vsaj malo priznanja.
Vendar bom šel dalje. Družbi, s katero sem si film ogledal, ni bil všeč. Bil jim je slaba kopija Orwela. Nekateri so bili celo razočarani, da ga ni dobro kopiral, in se ni zaključil tako kot 1984 (ane Imperfect:). Meni se zdi to brezpredmetno. Od 1984 naprej vsak film, v katerem vlada nadzira in zatira ljudstvo označimo za orwelovskega. Razumljivo, knjiga je pustila velik vtis, ker je dobra in prva, kljub temu, da je večjidel produkt takratne ameriške protikomunistične propagande.
Če bi V for Vendetta že moral primerjati s kakšnim filmom, bi ga prej z umetnijo The Wall od Pink Floydov. Kaže, s kakšno lahkoto človek svoje "nezaželjene" misli obda z zidom, in kako težko je ta zid potem porušiti. Za razliko od The Wall-a, pa se rušitev ne konča z ruševinami, ampak pusti prostor, da zraste nekaj novega. Holivudski happy end? Mogoče. Samo da ne bi bilo wishful thinking.
Seveda je utopija, najprej negativna, nato (za nekatere) pozitivna, vendar je utopija, ki so jo posneli v časih, kjer vidimo eno samo plat terorizma, kjer strah obvladuje in nadzira ljudi in jim celo govori, koga naj volijo in še bolj grozno: naj ne ugovarjajo. V teh časih so taki filmi še prepotrebni. Seveda se da, predvsem na internetu, videti dokumentarce, resnejše filme, kjer je ista tema bolje razložena in utemeljena. Vendar hočeš nočeš živimo v pop-corn culturi in vsako modrost, vsako anti-misel je treba zapakirati v pop-corn škatle, če naj doseže večje število ljudi in mogoče vsakega desetega brcne v rit, da malo pogleda izza zidu.
Mariborčani
so kul. Ozvočenje je bilo eno najboljših sploh, prav tako oder in organiziranost. Sicer smo zgubili a zasluženo, žirija je bila fer, edino kar sem pogrešal je kakšna kritika, opis, kaj je dobro in kaj slabo ter kaj popraviti.
Sta nas pa motili, oziroma čudili dve stvari. Še posebej glede na to, da smo bili v štajerski prestolnici. 1. pijača za bend je bila samo zala oz. zalife, nič piva sploh, ampak to bi bilo še za preživet, če bi pri šanku 2. stregli laško. Pa ga niso. Samo union. In to v Mariboru. Gremo vsi skupaj: WTF!?!
Koncerti koncerti koncerti...
Tako, ta konec tedna imamo SunBite kar dva. Enega danes v ŠTUK-u v Mariboru (če ste slučajno od tam, pridite kaj pogledat). Drugega jutri v Orto baru kot predskupina Anavrinov. Jutri se začne ob 21.00, vstopnina pa bo celega jurja, kar je največ kar je bilo do sedaj treba za nas plačati. Upam da vas to ne bo odvrnilo.
Ko že govorim o koncertih, včeraj sem bil na enem hudo simpatično poslušljivem. No bi je najbrž bolj nastop kot koncert in sicer Pevski večer učencev prof. Egona Bajta. Nastopali so pevci solisti, učenci kamniške glasbene šole, ob spremljavi klavirja in so mi zelo polepšali večer. Za moje pojme sta se zelo dobro odrezali Andreja Petelin in Ines Novak, a tudi ostali še zdaleč niso bili za odmet. V glavnem, včasih malo poglejte, kaj se dogaja okoli vas. Vem da ob nastopu glasbene šole v glavnem dobite asociacije na prvošolčke, ki se na odru mučijo z violino, vendar vam zagotovim, da se med učenci glasbenih šol, še posebej višjih letnikov, najde marsikateri biser, ki vam lahko ponudi kvalitetno dozo kulture za nič denarja. Pa še veseli bodo vašega obiska in podpore.
Velika noč
Psička se je izgubila
Cel Kamnik že išče Luno. Če ste jo kje videli, sporočite. Slike in podrobnosti na
Hobit's smile.
Vsenajbolše
Dediju! Ki najbrž ne bere tega bloga a vseeno. Me je pa malce sram, ker nisem tega napisal včeraj, ko je imel dejansko rojstni dan. Vse najbolše za 68 rd!
Zmaga!
No, to verjetno vsi, ki to berete, že veste, saj ste bili res vsi tam! V glavnem, SunBite gre v finale vse pohvale pa gredo publiki, ki je bila neverjetna in tako glasna da mi še danes vse piska v ušesih. Hvala vsem, ki ste nas podpiral, navijal in glasval za nas, face ste:)
Opomnik
Naj vas še enkrat spomnim, danes zvečer okoli devetih koncert SunBite v Krasnem norem baru v Kamniku. Igramo z Arche in Unameit, pridite in glasujte (po možnosti za nas :P)
Dva klovna v Ljubljani
Po koncertu nas je počasi začelo že spat tiščati, zato sva se Stewiem odpravila v garažno hišo po našo kravico. (ostali so šli z drugim avtom) Tu pa nastane težava. Po načelu seljak v gradu sva najprvo iskala blagajno. Seveda sva, avtomobila kakršna sva, uporabila primeren vhod. Ko sva se tako že nekaj časa vzpenjala po klančinah gor in dol, iščoč koga, ki bi nama namagnetil kartico, sva le opazila neko okno v zidu. Em, 2 metra nad tlemi in brez vrat. Tako sva le ugotovila, da mora bržkone obstajati kakšen vhod tudi za neavtomobile in sva se ga, nebodigalen, odpravila poiskat. Ko sva tako zamenjala filozofijo sva prvi del projekta opravila brez težav. A zabave še ni konec, morala sva namreč najti nazaj do avta. Tako sva se strpala v dvigalo in, ker je bila teletina eno klančino nad nivojem tal, pritisnila gumb za prvo nadstropje. Jok, previsoko. Greva nazaj, le da bova tokrat uporabila štenge. Se spustiva do prvih vrat, ki niso WC, pogledava skoznje in se znajdeva....pred blagajno. Na začetku. Hm... Nazaj na štenge in do naslednjih vrat, ki so bila, kot se je izkazalo, v kleti. Hja... Po načelu, if you can't beat them, join them, sva se prelevila spet v avtomobile in se povzpela po klančinah do najinega soavta. Naj vas pomirim, pri zapornici je šlo vse gladko.
Brizani project - electric band
Ok, preden pridem do klovnov, včeraj smo se spet podali v studio 14, ta hram vseh hramov đabe đeza (jabe jazza, žabe žaza). Slišali smo BRIZANI PROJECT - ELECTRIC BAND, z I. T. Brizani na el. basu, Ž. Kožarjem na bobnih ter M. Hawlina, S. Dzopa na kitari in saksofonu, se opravičujem, ampak ne vem kdo je kdo. Ampak imena niso važna (vsi jazzeri sveta: samo imena so važna!!:)) važno je, kaj so igrali. Dobro in uravnoteženo mešanico funk in latino (precej funk manj latino) jazza s kakšno malo bolj baladasto vmes. Glasba je lepo uravnotežena, groove trden ko skala, Brizanijevo basiranje po 6 strunskem basu, ki ga na trenutke igra kot kitaro, odlično in saksofon odličen. Najbrž je bila dobra tudi kitara, a ne vem, ker sem jo bolj malo slišal (mogoče je bilo tako mišljeno, ker mi v bistvu ni manjkala). Imeli so nekaj gostov, ki so večer dodobra popestrili, še posebe ogrlice, ki so bile res fenomenalne.
Pograjal pa bi ozvočevalce. Zvok je bil sicer odličen kot vedno, s tako opremo - kako ne bi bil, vendar se zdi, da jih malce daje lenoba. Poleg že prej omenjenega manjka kitare so včasih kar pozabili prižgati kakšen mikrofon, še posebej pa je bodel v oči (ušesa?) tisti na bas bobnu. Parkrat vmes je bil dovolj naglas, večinoma pa ne, kar je za tako groovy zvrst glasbe neodpustljivo. Kljub temu, dober bend, dobra glasba in če boste imeli šanso jih pojdite poslušat.
Pa še en koncert
Oziroma predizbor. Za Rock Otočec. Zdaj bom pa nehal. Delat kratke stavke namreč. Ja, igramo na predizboru za neuveljavljene bande in če si med srečneži (in kvalitetneži) igraš na Rock Otočcu pred mnogo veliko publike in blatnimi puncami v tangicah. Zato pridite vsi, ki nas poznate ali ne poznate in glasujte za nas. VSI! Ja tudi ti! :) Še posebej ker imamo hudo konkurenco, z nami igrajo Unameit in "neuveljavljen" band Arche.
Kam? V Kamnik, to soboto 8.4. v Krasni nori bar (bivši Šlakar oz. Tina bar oz. kaj jazst vem kaj še)
Če bomo zmagali boste za nagrado lahko pet minut občudovali naša sijoča obličja! :P Yes we love you too.
Ceste so...
Kadar se kamorkoli vozim ponavadi poslušam glasbo s cdja, ker onega ščiša, ki ga vrtijo ne prenesem. Imam pa vedno vključen traffic info, ker me je že velikokat rešil stanja v gužvi ali kazni s strani naših ljubih miličnikov. Danes pa me je malo razjezil. Neka punčara na radiu Hit se je namreč odločila, da nas bo kar trikrat v pol ure obvestila, da so ceste mokre in spolzke, in s tem prekinila mojo omiljeno glasbo. Mislim, dežuje, luže so vsepovsod, prši izpod gum sovozečih, ceste pa so mokre in spolzke, kdo bi si mislil. Ideja, naslednjič, ko se boste zaradi mokre ceste zaleteli komu v rit, tožite radio Hit, ker vas ni o tem obvestil. Če vas dejansko ne bo, kar je malo verjetno.
Če vas na šihtu slučajno spet silijo delat
se jim
UPRITE! :)
Jaz sem prišel do 224 preden je pritisk dolžnosti postal premočan.
