07 oktober 2006

malo kmečkega turizma

Mater ste zahtevni, mora človk kr naprej sm gor pisat, ane tetica:)
Evo, v petek zvečer smo šli v bohinj k babici in se vrnili danes. Zakaj je to tokrat kmečki turizem, prejšnjih dvestokrat pa ne? Ker smo imeli s sabo dva turista, imperfecta in nuno, in ker smo šli prešat jabolka, in smo se morali tolažiti, da folk plačuje za to, da to na kmečkem počne, mi pa lahko zadevo delamo zastonj. Vendar trud ni bil zamanj. Takojšenj rezultat je bil namreč gost, okusen jabolčni mošt, po katerem sem šel jaz prav konkretno izpraznit črevesje, drug rezutat pa bo videti čez nekaj časa, ko nastal odličen domači kis. (Ne me prašat koliko časa oz. kako nastaja, ker se vsa ta leta še kar nisem pozanimal.) In ne, ne damo ga, je predober.
Vmes smo mladina skočili še na bližnji hrib, a nismo kam posebej daleč prišli, ker smo nekaj časa zgubljeno lutali križem planjav, ko pa smo končno našli pot na Črno prst, je bil že čas za kosilo in smo morali obrniti. Nič omembe vrednega, a omenil sem vseeno, saj kdo sem jaz, da bi sodil, kaj vas zanima in kaj ne.

P.s. ta četrtek in petek smo imeli na faksu predmet ki se mu reče Gospodarjenje z odpadnimi snovmi, kjer izvemo, v natančno izmerjenih količinah, kakšne svinje smo dejansko ljudje. Ne, to ni res, zdaj svinje žalim. V glavnem, tole pišem bolj kot opominek, da nekoč napišem nekaj daljšega na to temo.

02 oktober 2006

prvi dan faksa...

...je bil pester. Zjutraj, ko sem kot zombi upravljal od soseda sposojeno prevozno sredstvo proti Ljubljani, sem ugotovil, da imajo avtobusti neko pomembno prednost pred osebnimi vozili. V njih zjutraj lepo zaspiš in te boli k. za preostale zombije, ki se bolj ali manj sposobno in po polžje (nič manj, samo bolj po polžje) poskušajo prebiti do istega cilja.
No, ko sem prispel na Vič in sem po parih krogih okoli faksa avto porinil v najbližje grmovje (ne saj ne, parkiral sem ga lepo ob cesti, kjer je že stalo nekaj avtomobilov) sem se lotil faksiranja. Še dobro da so bili nežni in smo ga imeli le štiri ure. Dve od teh štirih so nam vztrajno rinili v glavo trojne integrale, preostali dve pa smo gledali slikce mostov.
Fino fajn, hiter konec, sedaj pa do avta in domov. Vmes odkrijem še eno prednost avtobusa. Na njem ti namreč nikoli po naključju ne zaračunajo 10 jurjev. Toliko bom namreč plačal za napačno parkiranje. Zakaj vsi avtomobili do mojega niso imeli listka, za mojim pa, je vprašanje za kakšno višjo silo.
Kakšen je bil pa vaš dan?