Glasba in razpoloženje
Danes, ko sem se v oni gajbi, ki jo nekateri označujejo za prevozno sredstvo, guncal proti Ljubljani, sem nekaj opazil. Bil sem pretežno slabe volje, predvsem zaradi raznoraznih izločkov iz mojega nosu in oči, ki so najbrž rezultat včerajšnjega plavanja. Zato sem si v ušesa vtaknil moj preljubi sony in poslušal glasbo vse do našega velemesta. Začuda me to ni spravilo v kaj boljšo voljo. Kot sem ugotovil kasneje, sem poslušal preveč depresivno glasbo, saj ko so na moje bobniče priplavale malo vesejše melodije
Kovačeve Tinke in
The Flaming Lips, so se razsvetlile (ne pa tudi razsolzile) tudi moje oči.
Ta post je najbrž rezultat gledanja več epizod
Braniaca, kot bi bilo zdravo.
Pozitivno presenečenje
Ravnkar berem slovenski prevod Harrija Potterja Polkrvni princ in moram reči, da sem pretežno navdušen. Kar nekaj časa je že minilo, odkar sem tako užival v branju slovenske besede, v prevodih pa sploh ne vem, če že kdaj (Gradišnikovega še GP nisem bral). Jezik se mi zdi kvalitetnejši od Kendovega, malce starinski s korektnimi slovenskimi izrazi kot so davi in drevi ter z dosledno rabo predpreteklika, vendar to tako knjigi kot zgodbi pristoji. Prav tako je bolj malo "gradišnikovizmov", čeprav sem vesel, da zaradi doslednosti imen iz prejšnjih knjig nekaterih svojih idej (ki jih navede v pojasnevalniku) ni mogel uporabiti. Po drugi strani pa se mi nekateri njegovi predlogi zdijo boljši od Jakobovih in bi jih z veseljem čital v knjigi.
Na trenutke je sicer čutiti, da mu je založba neprenehoma dihala za vrat in kakšen meseč več prevodu ne bi škodil a hujše škode ni bilo storjene. Prevesti tako knjigo v dveh mesecih se mi zdi že samo po sebi dosežek.
Prav tako pa ne dvomim, da bodo mlajši bralci nad dosledno Gradišnikovo Slovenščino vihali nosove. Takšni naj si preberejo angleško verzijo in videli bodo, da tudi Rowlingova uporablja dokar "starinsko" ali bolje rečeno, korektno angleščino.
Torej, kljub temu da sem Polkrvnega princa že nekajkrat prebral v originalu ga z veseljem berem še v slovenščini in sicer zaradi čistega jezikovnega užitka.
P.S. Kje sem bil cel mesec? Ni se mi blogalo. Takla mamo...
Lectarjev hram
Evo, končno sem se spravil v kamniško palačinkarnico in lahko rečem le: njam! Če še niste bili, definitivno pojdite, še posebej kamniški študentje, ki lahko tam jemo na bon. Ter ne bodite vedno tradicionalni, slane palačinke nadodlične :).
BTW: lokalček je čez cesto od pošte.
Poraz
a časten. Ja, če kdo še ne ve, včeraj se je dogajal simply the best contest in sicer Maršali vs. SunBite katerega rezultat je bil nekako 80:20 glasov. Toliko da veste, SunBite vse počne temeljito, če že zgubimo, zgubimo orenk! :D Čestitke Maršalom za korektno in konkretno odigrane komade. Še večja pohvala pa gre našim navijačem, ki so, čeprav so bili številčno šibkejši, zagnali tak hrup, da se je Klubu Groš streha dvigovala, in so za moje pojme popolnoma osramotili številno publiko Maršalov, ki so se omejili na vljudno ploskanje.
SunBite goes on, zaradi tega ne bomo vrgli trzalic v koruzo ampak se bomo na naslednji koncert še toliko bolj pripravili.
Še en opomin
Danes zvečer ob devetih SunBite tekmujemo, naša neposredna konkureca pa so Maršali. Prvi smo na odru mi, drugi so oni. Pridite, uživajte (upam:)) in glasujte, ter naj the best bend win!
Pred kratkim sem prebral knjigo Dune, eno legendarnejšejših zf del. Tisti, ki se malo bolj spoznajo na zf in fantasy knjige, so jo bržkone že prečitali in bi me nasploh karajoče gledali, češ, kakšen zf knjižni mol pa si, če še Sipine nisi prebral. Eh ja, je že tako, da je denarja malo, zaželjenih knjig pa veliko, tako da mi je tovrstna mehkoplatničarka šele sedaj zašla v roke. Ako slovenski prevod obstaja ga ne poznam,jaz sem jo prebral v angleščini.
Kaj napisati o knjigi o kateri je bilo ogromno napisanega še preden sem se jaz sploh rodil? Osebno bi rekel to, da kljub kvaliteti in starosti ni prva knjiga, ki bi jo dal nezfjevcu v roke. Predvsem se vidi, da so omejevali število strani, najbrž založniki, lahko pa tudi sam avtor. Za resnično kvaliteto bi moralo biti za moje pojme delo vsaj še enkrat daljše, kar bi ga po obsežnosti resda približalo Gospodarju prstanov, a bi avtorju omogočilo mnogo boljši razvoj oseb in dogodkov.
*POZOR! rahlo podajanje vsebine (vrta nč bat, lahko prebereš:)* Časovni preskoki so namreč vse prej kot gladki, prehod Paula, glavne osebe, iz dečka v odraslega voditelja in preroka premalo, ampak res kritično premalo, opisan. Boli ker se vidi, da to ni zaradi avtorjeve nesposobnosti, saj res izkoristi vsako črko in zna opisovati tako notranje kot zunanje boje. Vendar je bila leta 65 roka kravatarjev, ki jih Gospodar prstanov še ni izučil, da dolžina ne pomeni nujno, da se delo ne bo prodajalo, še premočna. Tako so po mojem mnenju čudovito bralsko izkušnjo spremenili v zgolj dobro.
Nečemu pa ne gre oporekati. Svet prihodnosti, ki ga predstavi avtor, ki je mešanica fevdalnega sistema in vesoljske tehnologije, mečev in laspištol (lasgun:)), plemičev, podanikov ter vesoljskih ladij, je čudovito predstavljen, preizkuša vse meje človeške domišljije in je odlična podlaga za zgodbo o vesoljskem preroku. Igra političnih spletk, nožev v hrbet, mešanje ponosa s krutosjo in zvitostjo te posrka vase in te ne izpusti do, kot sem že prej omenil, precej prehitro prebrane zadnje strani.
Da zaključim, Dune je defintivno delo, ki bi ga, kljub pomanjkljivosti, moral prebrati vsak, že zaradi same avtorjeve domišljije, ki je res veličastna. Bi pa nepoznavalcu znanstvene fantastike priporočil, da se prej loti katerih poznejših klasik, od Štoparskega vodnika po galaksiji do Gibsonovega Nevromanta (Neuromancer)
It's official...
...v torek zvečer noče noben it na per. To je postalo dejstvo. Včeraj po opravljenem izpitu mi je zapasalo pivo ali tri. Po vaji so se me sicer usmilili M. L. in L. in smo šli na enega, vendar mi ni bil usojen. Več kot polovico sem si ga namreč zlil po hlačah. No, v glavnem, sklenil sem, da to že ne bo ustavilo moje misije in se ne bodi ga len spravil domov preoblečt, nato pa hitro nazaj v lokalno oštarijo, kjer so me moji sobendisti še prijazno čakali, priključil se nam je še vrta (ne da se mi linkat, itak je v spodnjih postih že vsaj desetkrat) in nuna (za katero se mi zdi, da ne beži več, se je je pa po moje lotila shizofrenija - beri kometarje spodaj:)) tako da sem prišel še do piva in pol, kar je skupaj naneslo dve. Vendar joj prejoj, kot masikdo ve, ko Domen spije 2 pivi se ga težko ustavi. A se ga je moralo, saj so imeli vsi neke opravke :P. Rezultat je bil, da sem bil okoli osmih doma, žejen venjitja in piva, pa nobenega spremljevalca-ke. Jebenti torek.
