Pomlad je vsepovsod!
Tako je.
Tetica pravi, da je pomlad takrat, ko se muce ženijo, jaz pa pravim, pomlad je takrat, ko se muce movsajo (za neinformirane: puščajo dlako). Tako sem danes našel pomlad na hlačah in puloverju, na stolu, na kavču, malo pa sem jo pojedel za zajtrk skupaj z mojo sirovo štručko. Brez dvoma se bo nekaj pomladi našlo tudi v makaronih, ki bodo za kosilo, do takrat pa hodim po pomladi na stopnicah in jo vdihavam v zraku.
Ne me narobe razumeti, pomlad imam prav rad, najraje v bistvu, le včasih me popade želja, da bi našo Mici tačas zaprl v neprodušno vrečo.
Kaj počenja en kup enih glasbenikov in njihovih fenov oziroma mešanica obojega na avtobusu v Avstriji? I, pelje se v Graz na festival Newcomer kaj pa drugega.
Tako je, včeraj smo (pre)zgodaj vstali in se spokali v Domžale kjer nas je čakal avtobus, ki ga je najela skupina IScream zase in za svoje fane. Z manjšimi zapleti in zamudniki (ane Luka: )smo se nato odguncali v Graz. Tja smo prišli nekako 5-6 ur pred dejanskim dogodkom tako, da je bilo časa za turistične znamenitosti, pivo, zanič kebab, pivo, debato, pivo in lušten umeten otoček na katerikoli že reki, ki slučajno teče skozi to mesto. Kot vedno, sem bil presenečen nad učinkovitostjo in temeljitostjo naših severnih sosedov, sprva zaradi javnih stranišč, ki so snažnejša kot stranišče v marsikaterem slovenskem lokalu nato pa še na koncertu samem.
Torej, naj najprej pojasnim, Newcomer je nekakšno tekmovanje neuveljavljenih bendov, kolikor vem največji v tem koncu Evrope. Zmagovalec dobi marsikaj in se ponavadi premakne iz skupine neuveljavjenih bendov v svet založb in turnej.
Kot sem že rekel, organizacija je bila na višku. Klapalo je vse, ozvočenje je bilo odlično, prav tako light show, drznem si celo reči, da je bilo bolše kot na večini koncertov v Sloveniji, tudi onih stadionskih. In to če upoštevamo, da so morali ozvočiti in osvetliti 17 povsem različnih bendov in množico inštrumentov, med njimi violine, flavte in dude(!).
Prav tako so bili na nivoju vsi nastopajoči. Za moje pojme med njimi ni bilo slabega benda, vsaj kar se izvajalske sposobnosti tiče. Nekateri so igrali za moje pojme malce "slabšo" glasbo (kar se tiče aranžmajev, ne zvrsti), malo predolgočasno in premalo razgibano a takih ni bilo veliko. V bistvu je bilo najbolj zabavno to, da smo res slišali celo panoramo zvrsti, od klasičnega rock 'n rolla prek trših (nu)metalcev do reaggeja in hecnega a zanimivega irskega "nevemčesa".
In IScreami? Fantje so se odlično odrezali, na odru pokazali ogromno energije fani smo pa tudi tulili, kot bi nam šlo za življenje, a nas je bilo žal premalo, saj so jih zmagovalci Avven s sabo pripeljali več kot šeenkrat več. Kar ne bi motilo, če ne bi sedeli in se sploh kislo držali vse do nastopa njihovega favorita. Osebno bi dal IScreame med prve tri, a čisto možno, da jih favoritiziram (ne, res?? - opomba naključnega mimoidočega) saj je bila žirija, za razliko od večine Slovenskih, popolnoma neodvisna in nasploh pravična. Tako da s(m)o bili šesti, kar je tudi precejšen dosežek, sploh med tako konkurenco, BRAVO ISCREAM! Smo pa ponosni, da smo edini fani, ki so se jih Avstrijci tako ustrašili, da so dali med nastopom Sladoledokrikov varnostnike pred nas:). BTW: Avven so takisto Slovenci in so kvaliteten bend, tako da vse čestitke za zmago.
Spet koncert
In sicer v Kmetskem domu v Dolu pri Ljubljani to soboto okol devetih. Smo prvi od štirih bendov, igrajo še Ninurta, Maršali in Black Patrons. Glede vstopnine žal ne vem še nič...
KES?! Kuga dewaš?
Hja, izgleda, da se me je oprijel mesec nepismenosti. Nasploh sta zadnja meseca zime zame ponavadi čas hibernacije, lenobe na kubik in vsesplošne slabe volje. Če po pravici povem sem že skoraj obupal nad bloganjem, potem pa sem se le odločil, da svojih treh bralcev ne bom pustil na cedilu. Poleg tega sem hotel prekiniti odštevanje Perfektnega fotra.
Drugače sem pa zadnje štirinajst dni do vratu zaposlen v snemanju novih demo posnetkov SunBita. Ko bi na začetku vedel, da bo to taka jeba, bi mi najbrž pogum uplahnil še preden bi odmeril prvi takt. Tako se pa počasi premikamo naprej, se bojujemo z zanič mikrofoni, počenimi činelami in kroničnim neznanjem (snemanja namreč). Nekaj celo nastaja, čeprav ne čisto tako, kot smo si na začetku mislili.
Poleg tega zdaj enkrat na teden hodim na faks in aktivno iščem zaposlitev. Pa stavek za stavkom prevajam tetičino stvaritev pri kateri sem prišel na še skoraj večji zamašek kot pri blogu. Toliko za zdaj, upam da naslednji post ne bo čez en mesec...
