Kernov blog

Sranje

Ura je eno zjutri jst morm pa ob petih ustat. To je čez 4 ure! Umru bom...

napisal Domen @ 00:47 1 Komentiraj

In nagrado za naljbolj bedno radijsko postajo dobi...

... radio Center.
Na šihtu ga namreč poslušam 8 ur na dan (ne vem kdo izbira postaje, pa je bolje, da ne, drugače bi jih sigurno zelo grdo gledal :P) in z gotovostjo lahko trdim, da je za redno poslušanje to najbolj obupen radio. 1. prometne informacije so vsake četrt ure. Koga zanimajo promente informacije na 15 min, ki so vseskozi iste. Res so mi v korist, ko zlagam izdelke v škatlo, ker vedno vem, kdaj ne smem iti v Spodnji Duplek, ker se je prevrnil traktor. 2. nič muzike. Saj koliko naj je pa bo, če pa vsakih 15 min govorijo o prometu. Dodajte reklame in dobite 4 komade na uro. 3. še tista glasba, ki jo dejansko vrtijo, je vsak dan ista. In to ob istem času. Ne hecam se, uro bi lahko nastavil glede na komad, ki ga vrtijo. 5. nagradne igre. Vse lepo in prav, a ni me treba vsakih 5 minut informirati o njih. Saj že vsi vemo "Vedno center, moje mesto, moja glasba, moj radio" ali nekaj takega:P 6. poročila vsako uro. Saj nimam nič proti, poročila rad poslušam. Vendar ne vedno enih in istih. Koliko se pa lahko zgodi v eni uri, lepo vas prosim. Poleg tega ta poročila še dodatno jemljejo čas, ko bi lahko vrteli glasbo. Potem pa pravijo manj reklam, več glasbe. Prej bi rekel povsem normalna količina reklam, a toliko enega govorjenja, da za glasbo tako ali tako ne ostane nič časa.
Edina kolikor toliko dobra stvar je Matjaž Javšnik, vendar tudi njemu že počasi zmanjkuje idej.
Eh... Mp3 player rabim...

napisal Domen @ 17:24 5 Komentiraj

Crkot

Saj veste, mora se zgoditi... Vsaj enkrat na par mesecev zgleda, mora vsak računalnik odpovedati poslušnost. Glede na to, da je moj že tako ali tako v nezavidljivem stanju, se to zgodi še laže. Tako sem danes preživel computer-free dan, ki je bil v redu, dokler ni snega zamenjal dež. No ja, med kidanjem sem se vsaj zabaval, četudi se je izkazalo, da je bilo brez haska, ker se bo itak vse stopilo :(

Mimogrede: tistemu, ki mi pove, zakaj računalnik najprej crkne tako, da izgleda, kot da sploh ne dobi elektrike (mislil sem že, da je šel napajalnik), nato pa se popravi, ko iztakneš in ponovno vtakneš mrežni kabel, častim kremšnito...

napisal Domen @ 19:53 2 Komentiraj

George Michael & Wham: Last Christmas

Tako je, danes sem to pesem letos prvič slišal. Vsako leto poslušam, kdaj mi bo ta pesem prvič priplavala na uho in po tem ocemi, kako nor je svet. Letos se ga mentalno zdravje še kar drži, saj sem ga v primerjavi z lani in predlani slišal nekako 10 dni kasneje. Možno pa je tudi, da manj radio poslušam :S

V glavnem, s to predbožično norijo skrajno pretiravajo, božič bi morali začeti pričakovati nekje 14 do teden dni pred petindvajsetim, ne pa da ti že en mesec prej morijo z njim, da si ga do takrat, ko končno pride, že pošteno sit...

napisal Domen @ 18:52 2 Komentiraj

Ugasnjeni semaforji

Ravnokar sem se vrnil z nočne vožnje iz našega preljubega glavnega mesta in sem dobre volje, ker se spoznal, da še obstaja malce pameti v slovenskih cestno-prometnih navadah. Po polnoči oziroma po 10 ugašujoči se semaforji. Genialno. Predvsem ker sem zvedel, da nekatere druge države (Anglija) tega nimajo. Prav lepo je, da mi ob enih ponoči ni treba čakati na praznem križišču (beri: voziti skozi rdečo).
V glavnem, ko se boste naslednjič jezili, ker se vam je nekdo zaletel v rit zaradi ne-več-utripajoče zelene, ker vas bo policaj ustavil zaradi nezamenjanih zimskih pnevmatik, kljub temu, da je en dan čez rok in da snega še zdaleč ni od nikoder, ali ko vam bo nek bebec prežgal šarenico, ker bo imel prižgano zadnjo meglenko ob prvem oblačku megle, samo pomislite na prijazno rumeno utripajoče luči in svet se vam bo zdel lepši. Ali pa vsaj bolj rumen.

napisal Domen @ 00:53 1 Komentiraj

Evo me....

...tu sem.
Ta teden je tak, malce čuden. Ne hodim več na šiht, oz. iščem novega (kakšni predlogi?) po drugi strani pa sem kljub temu cele dneve zaseden. Pa še inspiracija mi je v Hobitovem smislu pobegnila na drevo in noče dol.
Tako zdaj pišem dolgočasja na blog, da ne boste rekli, da sem se povsem zapustil :P.

In other news: danes sem šel menjat gume na naši multipli, (ja vem, vsaj dva dni prepozno) kar je samosvoj preizkus potrpežljivosti. Po 2,5 urah čakanja sem prišel na vrsto in se odpeljal. Me zanima, če je kdo pametnejši in gume zamenja teden do dva pred petnajstim? Povejte...

In other other news, kot ste najbrž prebrali že pri Vrti je imela Nunontherun rojstni dan. Predvčerajšnjim se mi zdi. Bojda praznujemo ta vikend :P

napisal Domen @ 12:11 2 Komentiraj

Po koncertu

Tako, SunBite je preživel svoj prvi "nastop". In to v velikem slogu. Več kot 500 poslušalcev je poskrbelo za odlično vzdušje in več ko milijon zbranih tolarjev za Roka. Ostali nastopajoči so bili vsi po vrsti odlični na tak ali drugačen način, bojda pa tudi mi nismo razočarali in se nam je na koncu od pohval že kar malo "zdelo" :P.
Mamo pa rahel problem, saj moramo kar naprej oznanjati, da smo komade sami napisali, ker zaradi angleščine vsak misli, da so priredbe. (tako sem sedaj sublimno tudi na blogu oznanil, da je zaenkrat še vse kar igramo naše).
Tisti, ki ste bili na koncertu prisotni, pripomnite kakšno v komentarje.

napisal Domen @ 14:33 3 Komentiraj

Koncert

Danes je prvi koncert moje skupine SunBite in sicer v OŠ Preserje pri Radomljah (ja vem, videti je, kot da samo tam igram) ob 19.00. Koncert bo sicer v sklopu dobrodelne prireditve Poletimo z rdečim balonom, kjer bomo zbirali denar za Roka, ki ima mišično distrofijo in potrebuje dvigalo. Vstopnina bo en Prešeren.
Za vse tiste, ki ne veste kdo smo, smo funk band, na odru pa smo tisti, ki se najbolj tresemo in ki v zaodrju kozlamo od treme.
Če vas SunBite mika, ne počutite se pa preveč dobrodelno počakajte kakšen teden ali dva, na drugi ali tretji koncert.

napisal Domen @ 09:10 7 Komentiraj

Idila

Z roko v roki prek rdečega drevoreda, listje šumeče, razposajeno ga brcaš, se mi smejiš in me obmetavaš … včasih z listjem včasih s poljubi. Rdeč šal zavit tesno okrog vratu, nad njim polne ustnice, rdeč nosek in nagajive oči. Rdečkasto rjavi lasje v sožitju z jesenjo povsod okrog naju….
Nabiraš kostanj. Razveseliš se vsakega plodu posebej, tvoj smeh odmeva od krošenj, ko razposajeno odskakljaš do drugega, s kostanji bolj založenega drevesa. Včasih se mi skriješ in te iščem, dokler za kakšnim deblom ne zagledam smejočih se oči ali pa me iz grmovja ne napade rdeče rjava prikazen z naročjem lasmi polnimi listja in od mraza zardelimi lici. Ko listje konča na meni se z narejeno jezo zapodim za teboj. Loviva se med debli in ko te končno ujamem me najprej presenetiš s še enim šopom listja, ki mi ga streseš za vrat, nato pa še s toplim poljubom. Ko nabereš dovolj se odpraviva skozi drevored nazaj proti domu, vmes pa že naglas razmišljaš, kako nama bo lepo, ko bova na ognju pekla kostanj in se grela ob njegovi in drug drugega toplini.

napisal Domen @ 16:28 2 Komentiraj

Citat dneva

Eden lepših citatov iz Pratchettovih knjig, ko Smrt spozna kaj je žalost.

Death: WHAT IS THAT SENSE INSIDE YOUR HEAD OF WISTFUL REGRET THAT THINGS ARE THE WAY THEY APPARENTLY ARE?
Albert: Sadness, master. I think. Now...
Death: I AM SADNESS.

napisal Domen @ 09:57 0 Komentiraj

Kino

Danes popoldne sem šel s Špelco na pijačo, in ker je obema zapasalo sva šla kasneje še v kino. Gledat film katerega naslova si ne morem zapomniti in sem moral še enkrat pogledat, da tule sploh lahko piše Odklenjena skrivnost. Tako.
Nisem kakšen fan grozljivk (shrljivk, whatever the term is) kar tisti, ki me bolje poznajo (ane Binča) vedo. Kljub temu sem jih nekaj pogledal in v bistvu sem presenečen, da sem o tem filmu dobil tako dobra priporočila. Zdela se mi je pač neka sicer malo nad povprečjem wannabe psihološka srhljivka, ki pa te ne straši psihološko ampak tako, da pač reče bu, ko je v kinu vse tiho. Na neštete stare in poceni fore. Konec je resda malce bolši od povprečne teci-po-stopnicah-gor-če-ne-tja-pa-saj-v-klet grozljivke, vedar je to, da so ga nekateri primerjali s Sixth sense kar krepko pretiravanje.
Da se je režiser vsaj trudil je videti po na trenutke domiselni kameri, ki pa zvodeni, saj so triki prevečkrat uporabljeni. Close-up ključa v ključavnici je lahko zanimiv le n-krat.
:mini spoiler: Kar se tiče originalnosti zgodbe pa, lepo vas prosim, velike grozne črnce in vudu (oprostite hudu) smo lahko gledali že v tom & jerry-ju :konc spoilerja:

V glavnem, edino v kar me je Skeleton key prepričal je, da naj ne zapravljam več denarja za grozljivke v kinu.
BTW: če hočete orenk psihološke shrljivke, glejte tiste, ki vam jih priporoča Vrta. Če jih prenesete.

In other news: s pomočjo tetice sem na stran namestil števec. Tako sem izvedel, da je od desetih dopoldne danes (včeraj) moj blog obiskalo 23 ljudi. Če odštejem 5 ko sem ga jazst in 5 ko ga je stewie, upoštevam, da ga je vsak od ostalih pogledal dvakrat in zaokrožim navzdol to pomeni, da se je semkaj priklikalo vsaj 5 ljudi. Juhej!

napisal Domen @ 00:15 2 Komentiraj

Bye and see you next year...

Kot vidite, so Angleži odšli in me pustili v malce otožnem, angleško govorečem razpoloženju:P
Življenje se počasi normalizira (spet sem na šihtu, kjer pišem pesmice in postam v blog:P) je pa vseeno drugačno, kot je bilo pred tednom dni.
Kljub temu, da sem materi rekel, da se nisem zatreskal v eno izmed Angležinj, sedaj ugotavljam, da sem se najbrž zlagal. Tako malce mazohistično uživam v bolečini in se nasploh počutim zelo pesniško:P. Sem pa vseeno hvaležen za izkušnjo, saj mi je pomagala da sem čustveno in osebnostno malce odrasel, prebolel nekatere stvari, za katere je bil že zadnji čas, da jih prebolim, pridobil pa sem tudi kanček več samozavesti.
Eh ja počitniške romance, te sladko-kisle izkušnje :)

napisal Domen @ 13:08 8 Komentiraj

Sweet beginnings

If a smile is a smile
And a kiss, oh, sweet kiss,
A touch on the shoulder, firm and trusting,
Fingers with fingers intertwined.

If a smile is a smile
The sweetest greeting there is,
The parting of lips, the merry Hello!
Telling me I am most welcome in your heart.

And a kiss, oh, sweet kiss
The light brush of lips upon cheeks
A familiar weight on my lap
And confidential words whispered gently in my ear.

A touch on the shoulder, firm and trusting
Your hand lingers, caresses, not wanting to
let go, yet unsure, should you hold on...
I lift my hand, put it on yours and look into your deep, brown eyes.

Fingers with fingers intertwined
The sweet beginnigs, gentle words,
Soft touches and, in the end
A kiss, oh, sweet kiss...

napisal Domen @ 12:37 2 Komentiraj

Questions

Is it worth seeing a ray of sunshine for just a second
or would it be better not to have seen it at all?
Do the clouds after seem lighter or darker
when the storm begins again, and lightning slashes your soul?

Does it help when one pain replaces the other,
Are old wounds better than new?
Does a smile instead of a smile make you feel better,
Is making new memories better than keeping the old?

napisal Domen @ 15:37 2 Komentiraj