Idila
Z roko v roki prek rdečega drevoreda, listje šumeče, razposajeno ga brcaš, se mi smejiš in me obmetavaš … včasih z listjem včasih s poljubi. Rdeč šal zavit tesno okrog vratu, nad njim polne ustnice, rdeč nosek in nagajive oči. Rdečkasto rjavi lasje v sožitju z jesenjo povsod okrog naju….Nabiraš kostanj. Razveseliš se vsakega plodu posebej, tvoj smeh odmeva od krošenj, ko razposajeno odskakljaš do drugega, s kostanji bolj založenega drevesa. Včasih se mi skriješ in te iščem, dokler za kakšnim deblom ne zagledam smejočih se oči ali pa me iz grmovja ne napade rdeče rjava prikazen z naročjem lasmi polnimi listja in od mraza zardelimi lici. Ko listje konča na meni se z narejeno jezo zapodim za teboj. Loviva se med debli in ko te končno ujamem me najprej presenetiš s še enim šopom listja, ki mi ga streseš za vrat, nato pa še s toplim poljubom. Ko nabereš dovolj se odpraviva skozi drevored nazaj proti domu, vmes pa že naglas razmišljaš, kako nama bo lepo, ko bova na ognju pekla kostanj in se grela ob njegovi in drug drugega toplini.
napisal Domen @ 16:28
2 Komentarji:
hehe, sej sm razmišlu o tem, pol sm pa tut razmišlu, da bo moj blog tak, kakršno je trenutno razpoloženje:P
If you don't like it, don't read it. ]:)
Oboje je najboljš:-)Jaz še vedno iščem inspiracijo...kje za vraga je?! Kaj če se je skrila v kostanj in si jo ti požrl? Al pa u pir in ga je Vrta?
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Objavite komentar
<< Domov