Kernov blog

Glasbeni okus

2007-02-19T15:49:00.000+01:00

Uživam v glasbi in poslušanju glasbe. Kljub temu, da imam raznolik glasbeni okus pa vem, da moj muzikalični izbor ne bi bil po volji vsakomur. Zato, če že poslušam glasbo "na poti", jo poslušam na slušalkah in sicer tako glasno, da jo ne sliši nihče drug razen mene. Ne čutim nikakršnih vzgibov, da bi z mojim glasbenim izborom širil obzorja naključnih tujcev, ki se slučajno znajdejo na istem vagonu z mojo malenkostjo. Ravno zato mi stopijo vse kocine pokonci, ko se ob kaki standardni uri peljem domov skupaj s srednješolci, ki navijajo svoje mp3 mobilnike, pazi, ne na slušalke, kar direkt na zvočnik.
Saj vem, da si moral mamo mesece žicati, da ti je kupila gsm, ki omogoča obskurno preglasno javno predvajanje čefurijade/hiphopa/ta spirsove britne, a vseeno imej malo občutka in si vi uhlje vtakni slušalke. In ne, ni se ti treba iti vojne s tremi drugimi tabori v vagonu, nobeden ne bo nenadoma vzljubil tvojega priljubljenega komada samo zato, ker je najglasnejši v kakofoniji slabega okusa.

Snemanje

2007-02-08T10:52:00.000+01:00

Snemanje je, ko glasbeniki delajo, bi rekli nekateri. Tisti, ki so bolj seznanjeni s področjem, vedo da glasbeniki delajo tudi na vajah. Še najmanj dela je na koncertih, kar je po svoje ironično, saj nas za koncerte plačujejo in večinoma tisti, ki denar dajejo, mislijo, da je vse kar glasbenik dela. Ok. pustimo to.
Kar hočem povedati je, da ima SunBite nov demo posnetek, najdete ga pa na naši myspace strani. Pripomb inu kritik bomo zelo veseli.
Glavni problem pri snemanju je, da ni nikoli dovolj časa. Vedno misliš, da če bi še enkrat odigral bi bilo bolje (in bi morebiti tudi bilo), vendar je enkrat treba reči konec in zadevo dati miksat. Pri demo posnetkih, kot je ta, se to reče praviloma precej prej, kot bi želeli. A vendar, za smešno nizko ceno smo ob veliki pomoči gustija ter kočota posneli soliden demo, za kar se jima zelo veliko mnogo zahvaljujemo. Če boste pridni pridejo še trije ali štirje komadi ;).

Druga stvar, ki jo z bendom opažamo je, da nam zmanjkuje teoretičnega znanja. S tem ne mislim teorije, kot jo uči glasbena šola, temveč same teorije vadbe v bendu in procesa delanja pesmi. Slovenija, sicer zasičena z raznoraznimi glasbenimi šolami (nekaj zelo kvalitetnih, nekaj tudi takih, da si komaj zaslužijo naziv), na tem področju ne ponuja ničesar. Zelo rad bi namreč pripeljal nekoga, za katerega se lahko reče da ve, kako se stvari streže, na našo vajo, da bi rekel kaj je v redu in kaj ni, kaj naj recimo poskusimo drugače itd.
Poleg same izdelave komadov pa je problematičen tudi proces vadbe. Da ni dovolj, da samo drkaš komade v nedogled je že jasno, prav tako nekaj osnovnih tehnik, vendar sem prepričan da mora nekje obstajati kak poglobljen vpogled v to tematiko. Trenutno sem v procesu "pridobivanja" par knjig, če kaj veste o tem pa le napišite.
Ok, to je zaenkrat to, se beremo kasneje, po možnosti ne po enomesečni pavzi:)

Jammin in the name of the lord

2007-01-12T17:14:00.000+01:00

Marmeljad. Eno tako fino muzičko druženje, nekaj kar večina glasbenikov, naj bodo začetniki ali profesionalci, zelo rada počne. Za nepoučene: jammanje je improviziranje improvizirane skupine glasbenikov. Izmišljevanje po domače. Zna biti včasih zabavno tudi za poslušalce:) Problem je, da so zelo težko izpolnjeni vsi trije pogoji jammanja: prostor, pravilna sestava glasbenikov in ne prevelik razmak v njihovih talentih. Fino je, če se dobi skupaj več vseh sort glasbenikov, kjer pa se spet rado zgodi, da igrajo eni in isti, drugi pa sedijo po kotih.

Tako mi je danes zaprijal en marmeljad. Ker moj najljubši basist preživlja prijetne trenutke v objemu svoje najdražje in en kp ene vode sem poklical mojega drugega najljubšega basista Stewieja in že smo zmenjeni za en marmeljad, po možnosti z maslom, da bo šlo gladko. Če si igraš inštrument in veš kje je Drnovo, pridi danes ob 18.30 kaj naokoli, prinesi svojo violino/pozavno/tarabuko bomo kaj zaigrali. Če ne veš kje je Drnovo, imaš pa mojo cifro, pokliči :P

Obvestilo

2007-01-10T15:47:00.000+01:00

Ines bloga ni izgubila, le malo ga je prestavila. Sedaj jo najdete na http://mislec.net/incabinca/

Hm...

2007-01-09T23:40:00.000+01:00

Tale "hm" pritiče temu, da imam občutek, da bi moral nekaj napisati, ne čutim pa neke potrebe po tem, da bi stvar dejansko napisal. Najbrž zato ker sem siten. Ne biti presenečeni, če bo post tudi siten. Ker bo.

Zadnje čase se ne počutim preveč domoljubno. Naj to povem drugače, zadnje čase se mi zdi, da je Slovenija ena zabačena, kmečka, škrta in neprijazna dežela, kjer vsak samo gleda, kje bo komu škodoval (in to škodoval na način: raje sem klošar v kartonski škatli, samo da si ti brez nje, kot da bi imel ti za tisočaka boljši avto) in kje bo koga čimbolj nategnil.
Za povrhu pa še, da je v tej deželi (z nadglupim sloganom I feel Slovenia vred, iz katerega jaz razberem I feel SLOW in mi sigurno ne zbudi želje, po obisku kake države. Mislim resno. Našel se bo kakšen Američan, ki bo rekel: "What kind of disease is Slovenia anyway?" Ok, glupost amerov na stran...) višek kulture Atomik Harmonik (moral bi narediti anketo: Kaj je razlika med glasbo in joškami? "Mmmm, kaj pa vem, če je muska ful na šus joške bl migajo?"), da je večino Slovencev zadnjo knjigo prebrala v osnovni šoli (če je zmanjkalo onih z obnovami) in da je sinonim za gledališče v Sloveniji Teater ta-ali-oni, z najnovejšo komedijo s "subtilno" seksualno referenco v naslovu, z istimi igralci, isto zgodbo in istimi forami, kot prejšnjih dvajset. Na te teatre se nato vozijo razni "high class" Slovenci s svojimi BMW-ji in Mercedesi in se delajo sploh in oh fine, ko jim omeniš, če so si šli zadnji čas kaj ogledati v dramo pa pribijejo kaj takega kot:"Kaj je pa to, a niso to tisti filmi, k jih na popu vrtijo ob torkih?"

Uf, tole je pa dobro delo.

Kaj me je torej pripeljalo do take popizdancije, se vprašate? Več dogodkov, večinoma (em, ok, povsem) povezanih z mojim bendom.
1. Na zadnjem tekmovanju so nas premagali reperji (hiphoparji, rečite jim kakor hočete) tokrat za spremembo ne zaradi podpore publike (ki smo je imeli nesramno več) ampak, da citiram člana žirije: "Tehnično odlični ampak take muske neb js nkol poslušu." Hm, Atomik Harmonik anyone? Ne? Turbo Angels raje?
2. Prvič v življenju se mi je zgodilo, da me (nas) je nekdo poskušal nategnit. In to nategnit na celi črti. Brez vazelina. Poklical nas je nek režiser (honorarec) iz RTV-ja in rekel, če bi mi snemali spot. V koprodukciji. Na pijači še isto popoldne nas obvesti, da to pomeni 5000 evrov da rtv, 1500 pa mi. Obljubi plačane igralce, lokacijo, masko, itd. Na srečno smo bili skeptični in opravili par telefonskih klicev, kjer smo zvedeli, da model nateguje po celi črti, pobere denar (tistih 5000 Eu ne obstaja sploh) in ti zanj naredi nek povprečen spot. Kar me je pri tem tako šokiralo je, da smo bili z njim na pijači celi 2 uri in je model skoz in skoz govoril o tej koprodukciji, rtvju, natečajih, kako so oni sploh in oh profesionalni... Očitno sem idealist, ampak nisem si mislil, da je človeštvo padlo na tako dno, kjer lahko nekdo brez slabe vesti laže in nateguje in mu noben ne stopi na prste. Nobena RTV, nobena inšpekcija, nič. Pa je človek posnel že kar nekaj spotov. Jaz pa enkrat poskusim prevajati brez računa, pa imam že inšpektorat za delo za vratom.
3. Dobili smo ponudbo za koncert. Celovečerni, skupaj bi naneslo 5-6 rund. (1. runda=45min +pavza). Da imamo za eno uro programa tu niti ni važno. Kar je važno je, da so nam za ta čas ponudili 30 tisoč sit. 6 ur programa. 4 ljudem. In to ne v kakšni revni gostilnici. Naj vsemu svetu (oz. trem bralcem bloga) enkrat za vselej povem: Za bend delo ne predstavlja le tistih 6 ur v lokalu. Da ima neka skupina 6 ur programa mora krepko delati, na oko, če bi se hoteli naučiti stvari v enem letu, pomeni to vsak teden cca 20 ur dela. Naj postavim primerjavo. Mizar ti naredi lepo, masivno, hrastovo mizo, tisto pravo, z izrezljanimi nogami. Prideš k njemu, miza stoji med vama zloščena do sijaja, on jo gleda s ponosom. In ti reče, da sam oceni, koliko bi dal zanjo. Ti pa rečeš 2 jurja (Sit). Predstavljajte si, kako bi se tak mizar počutil. Vam povem, ni fino.

New Year's Day

2007-01-04T15:50:00.000+01:00

Evo, opomogel sem si od žurke, tako da lahko sedaj še kaj napišem. Novo leto je šla pestra družba praznovat na vikend k Leonu (kitaristu SunBita, za neznalce) in njegovi sestri Alenki na Dolenjsko. Oziroma Notranjsko. Nekam vmes. Nekak se nis(m)o mogli zediniti. Vikend je nadlep, okolica še bolj, želeli bi si kvečjemu malo več snega in malo manj alkohola na dan pred zadnjim dnem leta. Tako je bila prva alkoholna stvar, ki sem jo lahko povohal enaintridesetega, penina, s katero smo nazdravili. No, malo pretiravam, a ne preveč. Kljub temu (ali mogoče ravno zato) smo odbito žurali do petih zjutraj, nekateri malo dlje, nekateri malo manj (tisti, ki so letos izvedli Kerna, celo niso bili Kern.:))

Kaj naj še porečem, življenje se je vrnilo na pol-stari tir. Faks je spet tu, evri pa letijo iz žepa kot ponoreli. Treba se bo ustavit, drugače bo joj. Mimogrede, je še kdo opazil, da glavni problem z evri
niso podražitve ali celo prekomerno zapravljanje? Zame je glavni problem dejansko vedeti, koliko denarja imam v denarnici. Prej sem pogledal in imel bankovce prav hitro preštete, za kovance pa balinam in jih premetavam gor pol ure, preden ugotovim, koliko si jih dejansko lastim.

Sprememba dekorja

2006-12-28T17:38:00.000+01:00

Na zahteve Fotra™ sem sobo postavil na glavo. Ko imel bi digitalca, bi vam kakšno sliko nalimal, ker ga pak nimam, slike ne bode. Lahko pa sedaj priročno (priučno, priočesno?) gledam v monitor in sosedov kozolec hkrati.

Včeraj sem malce pomagal pri ozvočevanju Godbe Lukovica, ki je (kot vsako leto) polna zanosa pripravila fleten koncert. Za goste so imeli Klapo Mali grad, kar je že samo po sebi pohvalno, še posebej pa so mi bili všeč komadi, ki so jih odpeli in odigrali vsi skupaj. Malo spodrsljajev je sicer bilo in pri Mozartu bi jim koristilo še nekaj ur vaje, a konec koncev so mlada godba in vsaka jim čast, da se v teh časih lotijo take dejavnosti.
Kar me vedno znova preseneti na njihovih koncertih je absolutno ogromna količina ljudi, ki jih pride poslušat. V času, ko godbe vsi že malo postrani gledajo, češ, zadeva je pa res za cajtom, se v Lukovici dvorana napolni kot za šalo in to petnajst minut pred začetkom koncerta.

Mimogrede: zalotil sem se, kako sem namesto besede ogromna v zgornjem odstavku najprej napisal enormna. Ko sem jo še enkrat prebral, sem ugotovil, kako butasta tujka to je in jo nemudoma izbrisal. Enormna... Kr neki

Želim vam vesel božič!

2006-12-24T13:31:00.000+01:00

Predvsem bodite zdravi, če že jaz nisem.
Par nasvetov: Ljubljana v lučkah je lepa, danes še lepša z New swing kvartetom okoli petih.
Ne pijte kuhanega vina, če imate mačka, ker boste naslednji dan prehlajeni (vzročne povezave med temi dogodki so znanstveno dokazane po temeljnem načelu "če jaz tako pravim, mora že tako biti", zato ne ugovarjajte).
Če ne dobite darila, ki ste si ga želeli, ne jamrajte, noben vas ne bo poslušal. Raje osebi, ki vas je napačno obdarila, ponoči pobrijte glavo, plešo namažite z medom in v spalnico spustite medveda. Če medveda ravno nimate pri roki se zadovoljite s katero od teh klasičnih potegavščin: sol v jutranji kavi, zamenjane tipke na tipkovnici (lahko jih uredite v šalo ali žaljivko po izbiri) ali mrtev hišni ljubljenček pod odejo.

Tem nasvetom sledite na lastno odgovornost (overdose New swing kvarteta zna povzročiti hemeroide in kosmate podplate).

Vesel božič!

Pol gol škrat?

2006-12-22T13:12:00.000+01:00

Evo, tu je en škrat, takisto pa tudi ena pol gola slika, as per popular demand:) Na zdravje!

Rad imam dneve, ko sem polno zaposlen. Ok, lažem, rad imam dneve, ko sem polno zaposlen z glasbo (in ničemer drugim :P). Kot na primer danes, koncert dopoldne, popoldne pa najprej vaje s sirencami (s katerimi imamo, mimogredice, v torek, 26.12, koncert v homški cerkvi), takoj nato pa še koncert SunBite. Fino inu radosti polno.

En kp ene trohnobe

2006-12-21T16:18:00.000+01:00

Kako Kerna zaposliti za pol ure? Daš mu kinder jajček v katerem je čarovnica z metlo na magnet. Obilo zabave!

Drugače pa hodim jaz na en tak fin faks. Danes smo imeli denimo ekskurzijo na Deponijo Ljubljana . Kjer smo gledali...smeti! Ni tako zanimivo, kot je slišati. So pa bagerji (oziroma kompaktorji) veliki in taki, da vsi otroci v moškem delu našega letnika skočijo ven in zavpijejo: "Kva'b jest to vozu!"

Drugače mamo pa jutri SunBite koncert(Akumulator, Domžale), oz. še enega od neštetih tekmovanj, na katerih običajno ne dobimo niti za burek. Ok, zagrenjenost off: prepričan sem, da bo hud žur, kot je bil še na vsakem koncertu in konec koncev je to tisto, kar je najvažnejše.

To je to za sedaj.

P.s. kot ste opazili, sem popolnoma ignoriral lastno 3 mesečno odsotnost (oziroma niste, ker vas ni več med mojim bralstvom). No, v bistvu s tem, ko to pišem, samega sebe postavljam na laž, a vseeno. Pišem pač, ko se mi pisati da, in se zaredi tega ne sekiram preveč. Kdo drug pa tudi bržkone ne.

malo kmečkega turizma

2006-10-07T21:01:00.000+02:00

Mater ste zahtevni, mora človk kr naprej sm gor pisat, ane tetica:)
Evo, v petek zvečer smo šli v bohinj k babici in se vrnili danes. Zakaj je to tokrat kmečki turizem, prejšnjih dvestokrat pa ne? Ker smo imeli s sabo dva turista, imperfecta in nuno, in ker smo šli prešat jabolka, in smo se morali tolažiti, da folk plačuje za to, da to na kmečkem počne, mi pa lahko zadevo delamo zastonj. Vendar trud ni bil zamanj. Takojšenj rezultat je bil namreč gost, okusen jabolčni mošt, po katerem sem šel jaz prav konkretno izpraznit črevesje, drug rezutat pa bo videti čez nekaj časa, ko nastal odličen domači kis. (Ne me prašat koliko časa oz. kako nastaja, ker se vsa ta leta še kar nisem pozanimal.) In ne, ne damo ga, je predober.
Vmes smo mladina skočili še na bližnji hrib, a nismo kam posebej daleč prišli, ker smo nekaj časa zgubljeno lutali križem planjav, ko pa smo končno našli pot na Črno prst, je bil že čas za kosilo in smo morali obrniti. Nič omembe vrednega, a omenil sem vseeno, saj kdo sem jaz, da bi sodil, kaj vas zanima in kaj ne.

P.s. ta četrtek in petek smo imeli na faksu predmet ki se mu reče Gospodarjenje z odpadnimi snovmi, kjer izvemo, v natančno izmerjenih količinah, kakšne svinje smo dejansko ljudje. Ne, to ni res, zdaj svinje žalim. V glavnem, tole pišem bolj kot opominek, da nekoč napišem nekaj daljšega na to temo.

prvi dan faksa...

2006-10-02T14:23:00.000+02:00

...je bil pester. Zjutraj, ko sem kot zombi upravljal od soseda sposojeno prevozno sredstvo proti Ljubljani, sem ugotovil, da imajo avtobusti neko pomembno prednost pred osebnimi vozili. V njih zjutraj lepo zaspiš in te boli k. za preostale zombije, ki se bolj ali manj sposobno in po polžje (nič manj, samo bolj po polžje) poskušajo prebiti do istega cilja.
No, ko sem prispel na Vič in sem po parih krogih okoli faksa avto porinil v najbližje grmovje (ne saj ne, parkiral sem ga lepo ob cesti, kjer je že stalo nekaj avtomobilov) sem se lotil faksiranja. Še dobro da so bili nežni in smo ga imeli le štiri ure. Dve od teh štirih so nam vztrajno rinili v glavo trojne integrale, preostali dve pa smo gledali slikce mostov.
Fino fajn, hiter konec, sedaj pa do avta in domov. Vmes odkrijem še eno prednost avtobusa. Na njem ti namreč nikoli po naključju ne zaračunajo 10 jurjev. Toliko bom namreč plačal za napačno parkiranje. Zakaj vsi avtomobili do mojega niso imeli listka, za mojim pa, je vprašanje za kakšno višjo silo.
Kakšen je bil pa vaš dan?

novo obdobje

2006-09-30T19:52:00.000+02:00

Evo, nov računalnik, nov letnik faksa in upam da tudi novo obdobje bloganja.
Tako je, Kern je končno napredoval v 2. letnik. Upam da do tretjega ne bo tako dolgo trajalo. V ponedeljek me tako že čakajo novi predmeti, so bili pa milostni, in mi po letu neprisotnosti na predavanjih niso hoteli povzročiti prevelikega šoka, tako da imamo prvi dan konec že opoldne.

Prav tako mi je uspelo nafehtati nov računalnik. Upam da bosta šla z novim letnikom lepo skupaj in se ne bosta preveč prepirala :)

In ostalo? Danes sem bil z Nunontherun na Kokrški (edit: Kriški. Note to self: Kriška planina, Kokrško sedlo:)) planini. Vsaj upam da sva bila tam, šla sva namreč po markacijah in bolj na "random", po poteh ki so bile lepše. Sonce je blo in v hribih lepo (ojoj, rima) le v dolino se ni nič vidlo, ker ste bili večinoma v oblakih.

Zdaj grem pa na žurko. Vse najboljše Vesna.

Rock Otočec

2006-07-07T16:01:00.000+02:00

Evo, še par minut (ok, če poznam Osenka še kašno uro) pa gremo. Če ste slučajno tam nas poiščite in pozdravite ali pa nas samo poslušajte. Na vrsti smo v nedeljo ob 18.00. Pa plešite indijanske plese proti dežju, da bodo vsaj šotori v ne-blatu.

Najbolj neumna stvar, kar se ti lahko zgodi

2006-06-28T11:42:00.000+02:00

je zboleti sredi poletja. Ne veš ali ti je vroče, ker imaš vročino, ali ker je zunaj 40°C. Popolnoma nelogično se mi zdi kihati, kašljati in smrkati pri takih temperaturah. Kot da bi preživljal zelo vročo zimo. Upam, da se bom spravil na noge pravočasno, tako da bom sposoben še kaj vaditi za Rock Otočec.

In other news: počasi začenjam ogledovati raznorazna računala, tale je namreč že močno znucan. Pravijo, da se bodo po 23. 7. pocenili procesorji. Bom počakal do takrat, če imajo slučajno prav.

P.S. se še komu zdijo sodniki na tem svetovnem prvenstvu totalno zadeti?
ć
P.P.S. ne zamerite popolne neurejenosti tega posta, možgani so mi trenutno sposobni držati eno misel samo za kake četrt sekunde...

Mimogredice

2006-06-24T13:35:00.000+02:00

Danes ima SunBite špil v kamniku v MC kotlovnica. Ker so Anavrini neki zamutil so oni prvi in mi zadnji v večeru. Vstopnine ni, začne se ob 20.00, lepo vabljeni.

En zelo lep filmček

2006-06-15T08:44:00.000+02:00

Riba

Nedelja zvečer

2006-06-11T23:10:00.000+02:00

Podrobno poročilo... je izostalo. Očitno. Predvsem ker se je potem, ko me je minilo začetno navdušenje, izkazalo, da ni kaj preveč veliko za povedat. V glavnem, I.C.E. so odličen bend in naš rezultat bi morali ogrožati oni, ne Lex Universalis, ampak that's life. Nadalje v Slo. Konjicah imajo poceni pivo in dobro dvorano za koncerte in pa SunBite fani so, ne glede na njihovo število na katerem koli danem koncertu, najbolši.

Drgugače sem pa slabe volje. Predvsem zaradi faksa. Totalno popizdevam, ker moramo študenjte (ok priznam, še posebej ponavljajoči študentje :S) več časa preživeti med gonjo po faksu, kjer iščemo določene asistente in profesorje, kot pa za učenjem. Če v enačbo vstaviš še mojo osebnost (kateri je komunikacija najšibkejša stran) dobiš polomijo. Vseeno še nisem obupal in upam da bom našel kar iščem preden totalno popizdim in fakulteto vržem v luft.

Mimogrede: zbiramo donacije za snemanje komadov in za bobnarjev dopust :P

Zmagal smo!

2006-06-03T12:35:00.000+02:00

In gremo na rock otočec! Hvala vsem, ki ste nas pršli podpirat kot tudi tistim, ki ste doma pesti držali. Podrobno poročilo kasneje...

Rock Otočec

2006-05-30T12:41:00.000+02:00

Ta petek, 2.6., v Slovenskih Konjicah SunBite tekmuje za nastop na Rock Otočcu (heh, kako hecno napisana beseda...otočcu...:P) in rabi podporo. Veliko. Avtobus smo sicer zašuštrali a bomo poskusili z raznimi kombiji zrihtati prevoz za cca 16 ljudi + bend. Odhod bo ob 16.00. Prijave sprejemamo povsod, v komentarje, osebno, na tel: 041551437, email: sunbite[afna]gmail.com oz deerage[afna]gmail.com ali po msnju. Ker smo ubožci revni še na začetku svoje karirere in ker nas od Slovenskih Konjic ločujeta 2 cestninski postaji in ura in pol vožnje bomo pobirali tisočaka za voznino.
Torej, podprite nas, pridite žurat in glasvat in deležni boste naše večne ljubezni.

Nova očala

2006-05-26T10:59:00.000+02:00

Danes zjutraj sem se, ne bodi ga len, usedel na bicikel in se odpravil v Radomlje, kjer so me v optiki Vid že čakala nova očala. Ki imajo na levem zijalu še enkrat večjo dioptrijo kot do zdaj. In to cilinder. Tisti, ki imate z očali kaj izkušenj torej veste, da sedaj hodim okoli, kakor da bi nekaj prepovedanega skadil pa še spil za povrhu.
Druge novice: danes koncert SunBite v kotlovnici v Kamniku pa novega papagaja imamo. Sicer že en mesec a ker ravno toliko časa nisem pisal na blog tega ne veste... Ali pač. Je pa veliki aleksander in mu je ime Filip, čeprav je najbrž samička. Trenutno je še malo boječ a se bo to še popravilo, zdaj že vsako jutro pridno zazeha v pozdrav :P

Kaj trenutno potrebujem

2006-05-25T22:24:00.000+02:00

- masažo
- večerjo
- 30+ ljudi ki bi šlo s SunBitovci z busom v Slovenske konjice poslušat, navijat in glasvat
- narejene vaje za TDI
- da mi kurčev asistent že odgovori na email
- posteljo
- voljo pisat na blog. En kp enga za povedat pa se kar ne morm spravt...
- mazdo rx-8 :P

V for Vendetta

2006-04-27T01:39:00.000+02:00

Kdor je nekomu terorist je drugemu heroj. Če nič drugega, moramo bratoma Wachovski priznati, da pokažeta drugo, neameriško plat medalje. Pokažeta da terorist ni nujno oni, slabše oboroženi, številčno preplavljen obupanec, ki iz svojega obupa stori obupna dejanja, ampak da je večji terorist oni, ki svojih dejanj ne stori iz obupa, ampak iz želje po večji moči, bogastvu in oblasti nad ljudmi. Že zaradi pihanja v veter moramo ustvarjalcem dati vsaj malo priznanja.

Vendar bom šel dalje. Družbi, s katero sem si film ogledal, ni bil všeč. Bil jim je slaba kopija Orwela. Nekateri so bili celo razočarani, da ga ni dobro kopiral, in se ni zaključil tako kot 1984 (ane Imperfect:). Meni se zdi to brezpredmetno. Od 1984 naprej vsak film, v katerem vlada nadzira in zatira ljudstvo označimo za orwelovskega. Razumljivo, knjiga je pustila velik vtis, ker je dobra in prva, kljub temu, da je večjidel produkt takratne ameriške protikomunistične propagande.
Če bi V for Vendetta že moral primerjati s kakšnim filmom, bi ga prej z umetnijo The Wall od Pink Floydov. Kaže, s kakšno lahkoto človek svoje "nezaželjene" misli obda z zidom, in kako težko je ta zid potem porušiti. Za razliko od The Wall-a, pa se rušitev ne konča z ruševinami, ampak pusti prostor, da zraste nekaj novega. Holivudski happy end? Mogoče. Samo da ne bi bilo wishful thinking.

Seveda je utopija, najprej negativna, nato (za nekatere) pozitivna, vendar je utopija, ki so jo posneli v časih, kjer vidimo eno samo plat terorizma, kjer strah obvladuje in nadzira ljudi in jim celo govori, koga naj volijo in še bolj grozno: naj ne ugovarjajo. V teh časih so taki filmi še prepotrebni. Seveda se da, predvsem na internetu, videti dokumentarce, resnejše filme, kjer je ista tema bolje razložena in utemeljena. Vendar hočeš nočeš živimo v pop-corn culturi in vsako modrost, vsako anti-misel je treba zapakirati v pop-corn škatle, če naj doseže večje število ljudi in mogoče vsakega desetega brcne v rit, da malo pogleda izza zidu.

Mariborčani

2006-04-21T13:53:00.000+02:00

so kul. Ozvočenje je bilo eno najboljših sploh, prav tako oder in organiziranost. Sicer smo zgubili a zasluženo, žirija je bila fer, edino kar sem pogrešal je kakšna kritika, opis, kaj je dobro in kaj slabo ter kaj popraviti.
Sta nas pa motili, oziroma čudili dve stvari. Še posebej glede na to, da smo bili v štajerski prestolnici. 1. pijača za bend je bila samo zala oz. zalife, nič piva sploh, ampak to bi bilo še za preživet, če bi pri šanku 2. stregli laško. Pa ga niso. Samo union. In to v Mariboru. Gremo vsi skupaj: WTF!?!

Koncerti koncerti koncerti...

2006-04-20T15:41:00.000+02:00

Tako, ta konec tedna imamo SunBite kar dva. Enega danes v ŠTUK-u v Mariboru (če ste slučajno od tam, pridite kaj pogledat). Drugega jutri v Orto baru kot predskupina Anavrinov. Jutri se začne ob 21.00, vstopnina pa bo celega jurja, kar je največ kar je bilo do sedaj treba za nas plačati. Upam da vas to ne bo odvrnilo.

Ko že govorim o koncertih, včeraj sem bil na enem hudo simpatično poslušljivem. No bi je najbrž bolj nastop kot koncert in sicer Pevski večer učencev prof. Egona Bajta. Nastopali so pevci solisti, učenci kamniške glasbene šole, ob spremljavi klavirja in so mi zelo polepšali večer. Za moje pojme sta se zelo dobro odrezali Andreja Petelin in Ines Novak, a tudi ostali še zdaleč niso bili za odmet. V glavnem, včasih malo poglejte, kaj se dogaja okoli vas. Vem da ob nastopu glasbene šole v glavnem dobite asociacije na prvošolčke, ki se na odru mučijo z violino, vendar vam zagotovim, da se med učenci glasbenih šol, še posebej višjih letnikov, najde marsikateri biser, ki vam lahko ponudi kvalitetno dozo kulture za nič denarja. Pa še veseli bodo vašega obiska in podpore.

Velika noč

2006-04-16T09:00:00.000+02:00

Psička se je izgubila

2006-04-13T20:09:00.000+02:00

Cel Kamnik že išče Luno. Če ste jo kje videli, sporočite. Slike in podrobnosti na Hobit's smile.

Vsenajbolše

2006-04-11T13:03:00.000+02:00

Dediju! Ki najbrž ne bere tega bloga a vseeno. Me je pa malce sram, ker nisem tega napisal včeraj, ko je imel dejansko rojstni dan. Vse najbolše za 68 rd!

Zmaga!

2006-04-09T10:52:00.000+02:00

No, to verjetno vsi, ki to berete, že veste, saj ste bili res vsi tam! V glavnem, SunBite gre v finale vse pohvale pa gredo publiki, ki je bila neverjetna in tako glasna da mi še danes vse piska v ušesih. Hvala vsem, ki ste nas podpiral, navijal in glasval za nas, face ste:)

Opomnik

2006-04-08T14:06:00.000+02:00

Naj vas še enkrat spomnim, danes zvečer okoli devetih koncert SunBite v Krasnem norem baru v Kamniku. Igramo z Arche in Unameit, pridite in glasujte (po možnosti za nas :P)

Dva klovna v Ljubljani

2006-04-07T09:00:00.000+02:00

Po koncertu nas je počasi začelo že spat tiščati, zato sva se Stewiem odpravila v garažno hišo po našo kravico. (ostali so šli z drugim avtom) Tu pa nastane težava. Po načelu seljak v gradu sva najprvo iskala blagajno. Seveda sva, avtomobila kakršna sva, uporabila primeren vhod. Ko sva se tako že nekaj časa vzpenjala po klančinah gor in dol, iščoč koga, ki bi nama namagnetil kartico, sva le opazila neko okno v zidu. Em, 2 metra nad tlemi in brez vrat. Tako sva le ugotovila, da mora bržkone obstajati kakšen vhod tudi za neavtomobile in sva se ga, nebodigalen, odpravila poiskat. Ko sva tako zamenjala filozofijo sva prvi del projekta opravila brez težav. A zabave še ni konec, morala sva namreč najti nazaj do avta. Tako sva se strpala v dvigalo in, ker je bila teletina eno klančino nad nivojem tal, pritisnila gumb za prvo nadstropje. Jok, previsoko. Greva nazaj, le da bova tokrat uporabila štenge. Se spustiva do prvih vrat, ki niso WC, pogledava skoznje in se znajdeva....pred blagajno. Na začetku. Hm... Nazaj na štenge in do naslednjih vrat, ki so bila, kot se je izkazalo, v kleti. Hja... Po načelu, if you can't beat them, join them, sva se prelevila spet v avtomobile in se povzpela po klančinah do najinega soavta. Naj vas pomirim, pri zapornici je šlo vse gladko.

Brizani project - electric band

2006-04-07T08:32:00.000+02:00

Ok, preden pridem do klovnov, včeraj smo se spet podali v studio 14, ta hram vseh hramov đabe đeza (jabe jazza, žabe žaza). Slišali smo BRIZANI PROJECT - ELECTRIC BAND, z I. T. Brizani na el. basu, Ž. Kožarjem na bobnih ter M. Hawlina, S. Dzopa na kitari in saksofonu, se opravičujem, ampak ne vem kdo je kdo. Ampak imena niso važna (vsi jazzeri sveta: samo imena so važna!!:)) važno je, kaj so igrali. Dobro in uravnoteženo mešanico funk in latino (precej funk manj latino) jazza s kakšno malo bolj baladasto vmes. Glasba je lepo uravnotežena, groove trden ko skala, Brizanijevo basiranje po 6 strunskem basu, ki ga na trenutke igra kot kitaro, odlično in saksofon odličen. Najbrž je bila dobra tudi kitara, a ne vem, ker sem jo bolj malo slišal (mogoče je bilo tako mišljeno, ker mi v bistvu ni manjkala). Imeli so nekaj gostov, ki so večer dodobra popestrili, še posebe ogrlice, ki so bile res fenomenalne.
Pograjal pa bi ozvočevalce. Zvok je bil sicer odličen kot vedno, s tako opremo - kako ne bi bil, vendar se zdi, da jih malce daje lenoba. Poleg že prej omenjenega manjka kitare so včasih kar pozabili prižgati kakšen mikrofon, še posebej pa je bodel v oči (ušesa?) tisti na bas bobnu. Parkrat vmes je bil dovolj naglas, večinoma pa ne, kar je za tako groovy zvrst glasbe neodpustljivo. Kljub temu, dober bend, dobra glasba in če boste imeli šanso jih pojdite poslušat.

Pa še en koncert

2006-04-06T12:18:00.000+02:00

Oziroma predizbor. Za Rock Otočec. Zdaj bom pa nehal. Delat kratke stavke namreč. Ja, igramo na predizboru za neuveljavljene bande in če si med srečneži (in kvalitetneži) igraš na Rock Otočcu pred mnogo veliko publike in blatnimi puncami v tangicah. Zato pridite vsi, ki nas poznate ali ne poznate in glasujte za nas. VSI! Ja tudi ti! :) Še posebej ker imamo hudo konkurenco, z nami igrajo Unameit in "neuveljavljen" band Arche.
Kam? V Kamnik, to soboto 8.4. v Krasni nori bar (bivši Šlakar oz. Tina bar oz. kaj jazst vem kaj še)
Če bomo zmagali boste za nagrado lahko pet minut občudovali naša sijoča obličja! :P Yes we love you too.

Ceste so...

2006-04-05T15:46:00.000+02:00

Kadar se kamorkoli vozim ponavadi poslušam glasbo s cdja, ker onega ščiša, ki ga vrtijo ne prenesem. Imam pa vedno vključen traffic info, ker me je že velikokat rešil stanja v gužvi ali kazni s strani naših ljubih miličnikov. Danes pa me je malo razjezil. Neka punčara na radiu Hit se je namreč odločila, da nas bo kar trikrat v pol ure obvestila, da so ceste mokre in spolzke, in s tem prekinila mojo omiljeno glasbo. Mislim, dežuje, luže so vsepovsod, prši izpod gum sovozečih, ceste pa so mokre in spolzke, kdo bi si mislil. Ideja, naslednjič, ko se boste zaradi mokre ceste zaleteli komu v rit, tožite radio Hit, ker vas ni o tem obvestil. Če vas dejansko ne bo, kar je malo verjetno.

Če vas na šihtu slučajno spet silijo delat

2006-04-05T09:22:00.000+02:00

se jim UPRITE! :)
Jaz sem prišel do 224 preden je pritisk dolžnosti postal premočan.

Pomlad je vsepovsod!

2006-03-30T10:56:00.001+02:00

Tako je. Tetica pravi, da je pomlad takrat, ko se muce ženijo, jaz pa pravim, pomlad je takrat, ko se muce movsajo (za neinformirane: puščajo dlako). Tako sem danes našel pomlad na hlačah in puloverju, na stolu, na kavču, malo pa sem jo pojedel za zajtrk skupaj z mojo sirovo štručko. Brez dvoma se bo nekaj pomladi našlo tudi v makaronih, ki bodo za kosilo, do takrat pa hodim po pomladi na stopnicah in jo vdihavam v zraku.
Ne me narobe razumeti, pomlad imam prav rad, najraje v bistvu, le včasih me popade želja, da bi našo Mici tačas zaprl v neprodušno vrečo.

Newcomer

2006-03-27T13:32:00.000+02:00

Kaj počenja en kup enih glasbenikov in njihovih fenov oziroma mešanica obojega na avtobusu v Avstriji? I, pelje se v Graz na festival Newcomer kaj pa drugega.
Tako je, včeraj smo (pre)zgodaj vstali in se spokali v Domžale kjer nas je čakal avtobus, ki ga je najela skupina IScream zase in za svoje fane. Z manjšimi zapleti in zamudniki (ane Luka: )smo se nato odguncali v Graz. Tja smo prišli nekako 5-6 ur pred dejanskim dogodkom tako, da je bilo časa za turistične znamenitosti, pivo, zanič kebab, pivo, debato, pivo in lušten umeten otoček na katerikoli že reki, ki slučajno teče skozi to mesto. Kot vedno, sem bil presenečen nad učinkovitostjo in temeljitostjo naših severnih sosedov, sprva zaradi javnih stranišč, ki so snažnejša kot stranišče v marsikaterem slovenskem lokalu nato pa še na koncertu samem.
Torej, naj najprej pojasnim, Newcomer je nekakšno tekmovanje neuveljavljenih bendov, kolikor vem največji v tem koncu Evrope. Zmagovalec dobi marsikaj in se ponavadi premakne iz skupine neuveljavjenih bendov v svet založb in turnej.
Kot sem že rekel, organizacija je bila na višku. Klapalo je vse, ozvočenje je bilo odlično, prav tako light show, drznem si celo reči, da je bilo bolše kot na večini koncertov v Sloveniji, tudi onih stadionskih. In to če upoštevamo, da so morali ozvočiti in osvetliti 17 povsem različnih bendov in množico inštrumentov, med njimi violine, flavte in dude(!).
Prav tako so bili na nivoju vsi nastopajoči. Za moje pojme med njimi ni bilo slabega benda, vsaj kar se izvajalske sposobnosti tiče. Nekateri so igrali za moje pojme malce "slabšo" glasbo (kar se tiče aranžmajev, ne zvrsti), malo predolgočasno in premalo razgibano a takih ni bilo veliko. V bistvu je bilo najbolj zabavno to, da smo res slišali celo panoramo zvrsti, od klasičnega rock 'n rolla prek trših (nu)metalcev do reaggeja in hecnega a zanimivega irskega "nevemčesa".
In IScreami? Fantje so se odlično odrezali, na odru pokazali ogromno energije fani smo pa tudi tulili, kot bi nam šlo za življenje, a nas je bilo žal premalo, saj so jih zmagovalci Avven s sabo pripeljali več kot šeenkrat več. Kar ne bi motilo, če ne bi sedeli in se sploh kislo držali vse do nastopa njihovega favorita. Osebno bi dal IScreame med prve tri, a čisto možno, da jih favoritiziram (ne, res?? - opomba naključnega mimoidočega) saj je bila žirija, za razliko od večine Slovenskih, popolnoma neodvisna in nasploh pravična. Tako da s(m)o bili šesti, kar je tudi precejšen dosežek, sploh med tako konkurenco, BRAVO ISCREAM! Smo pa ponosni, da smo edini fani, ki so se jih Avstrijci tako ustrašili, da so dali med nastopom Sladoledokrikov varnostnike pred nas:). BTW: Avven so takisto Slovenci in so kvaliteten bend, tako da vse čestitke za zmago.

Spet koncert

2006-03-22T20:32:00.000+01:00

In sicer v Kmetskem domu v Dolu pri Ljubljani to soboto okol devetih. Smo prvi od štirih bendov, igrajo še Ninurta, Maršali in Black Patrons. Glede vstopnine žal ne vem še nič...

KES?! Kuga dewaš?

2006-03-18T15:35:00.000+01:00

Hja, izgleda, da se me je oprijel mesec nepismenosti. Nasploh sta zadnja meseca zime zame ponavadi čas hibernacije, lenobe na kubik in vsesplošne slabe volje. Če po pravici povem sem že skoraj obupal nad bloganjem, potem pa sem se le odločil, da svojih treh bralcev ne bom pustil na cedilu. Poleg tega sem hotel prekiniti odštevanje Perfektnega fotra.

Drugače sem pa zadnje štirinajst dni do vratu zaposlen v snemanju novih demo posnetkov SunBita. Ko bi na začetku vedel, da bo to taka jeba, bi mi najbrž pogum uplahnil še preden bi odmeril prvi takt. Tako se pa počasi premikamo naprej, se bojujemo z zanič mikrofoni, počenimi činelami in kroničnim neznanjem (snemanja namreč). Nekaj celo nastaja, čeprav ne čisto tako, kot smo si na začetku mislili.

Poleg tega zdaj enkrat na teden hodim na faks in aktivno iščem zaposlitev. Pa stavek za stavkom prevajam tetičino stvaritev pri kateri sem prišel na še skoraj večji zamašek kot pri blogu. Toliko za zdaj, upam da naslednji post ne bo čez en mesec...

Glasba in razpoloženje

2006-02-22T17:21:00.000+01:00

Danes, ko sem se v oni gajbi, ki jo nekateri označujejo za prevozno sredstvo, guncal proti Ljubljani, sem nekaj opazil. Bil sem pretežno slabe volje, predvsem zaradi raznoraznih izločkov iz mojega nosu in oči, ki so najbrž rezultat včerajšnjega plavanja. Zato sem si v ušesa vtaknil moj preljubi sony in poslušal glasbo vse do našega velemesta. Začuda me to ni spravilo v kaj boljšo voljo. Kot sem ugotovil kasneje, sem poslušal preveč depresivno glasbo, saj ko so na moje bobniče priplavale malo vesejše melodije Kovačeve Tinke in The Flaming Lips, so se razsvetlile (ne pa tudi razsolzile) tudi moje oči.
Ta post je najbrž rezultat gledanja več epizod Braniaca, kot bi bilo zdravo.

Pozitivno presenečenje

2006-02-21T19:02:00.000+01:00

Ravnkar berem slovenski prevod Harrija Potterja Polkrvni princ in moram reči, da sem pretežno navdušen. Kar nekaj časa je že minilo, odkar sem tako užival v branju slovenske besede, v prevodih pa sploh ne vem, če že kdaj (Gradišnikovega še GP nisem bral). Jezik se mi zdi kvalitetnejši od Kendovega, malce starinski s korektnimi slovenskimi izrazi kot so davi in drevi ter z dosledno rabo predpreteklika, vendar to tako knjigi kot zgodbi pristoji. Prav tako je bolj malo "gradišnikovizmov", čeprav sem vesel, da zaradi doslednosti imen iz prejšnjih knjig nekaterih svojih idej (ki jih navede v pojasnevalniku) ni mogel uporabiti. Po drugi strani pa se mi nekateri njegovi predlogi zdijo boljši od Jakobovih in bi jih z veseljem čital v knjigi.
Na trenutke je sicer čutiti, da mu je založba neprenehoma dihala za vrat in kakšen meseč več prevodu ne bi škodil a hujše škode ni bilo storjene. Prevesti tako knjigo v dveh mesecih se mi zdi že samo po sebi dosežek.
Prav tako pa ne dvomim, da bodo mlajši bralci nad dosledno Gradišnikovo Slovenščino vihali nosove. Takšni naj si preberejo angleško verzijo in videli bodo, da tudi Rowlingova uporablja dokar "starinsko" ali bolje rečeno, korektno angleščino.
Torej, kljub temu da sem Polkrvnega princa že nekajkrat prebral v originalu ga z veseljem berem še v slovenščini in sicer zaradi čistega jezikovnega užitka.

P.S. Kje sem bil cel mesec? Ni se mi blogalo. Takla mamo...

Lectarjev hram

2006-02-10T19:01:00.000+01:00

Evo, končno sem se spravil v kamniško palačinkarnico in lahko rečem le: njam! Če še niste bili, definitivno pojdite, še posebej kamniški študentje, ki lahko tam jemo na bon. Ter ne bodite vedno tradicionalni, slane palačinke nadodlične :).

BTW: lokalček je čez cesto od pošte.

Poraz

2006-02-10T17:24:00.000+01:00

a časten. Ja, če kdo še ne ve, včeraj se je dogajal simply the best contest in sicer Maršali vs. SunBite katerega rezultat je bil nekako 80:20 glasov. Toliko da veste, SunBite vse počne temeljito, če že zgubimo, zgubimo orenk! :D Čestitke Maršalom za korektno in konkretno odigrane komade. Še večja pohvala pa gre našim navijačem, ki so, čeprav so bili številčno šibkejši, zagnali tak hrup, da se je Klubu Groš streha dvigovala, in so za moje pojme popolnoma osramotili številno publiko Maršalov, ki so se omejili na vljudno ploskanje.
SunBite goes on, zaradi tega ne bomo vrgli trzalic v koruzo ampak se bomo na naslednji koncert še toliko bolj pripravili.

Še en opomin

2006-02-09T14:01:00.000+01:00

Danes zvečer ob devetih SunBite tekmujemo, naša neposredna konkureca pa so Maršali. Prvi smo na odru mi, drugi so oni. Pridite, uživajte (upam:)) in glasujte, ter naj the best bend win!

Frank Herbert: Dune

2006-02-03T13:56:00.000+01:00

Pred kratkim sem prebral knjigo Dune, eno legendarnejšejših zf del. Tisti, ki se malo bolj spoznajo na zf in fantasy knjige, so jo bržkone že prečitali in bi me nasploh karajoče gledali, češ, kakšen zf knjižni mol pa si, če še Sipine nisi prebral. Eh ja, je že tako, da je denarja malo, zaželjenih knjig pa veliko, tako da mi je tovrstna mehkoplatničarka šele sedaj zašla v roke. Ako slovenski prevod obstaja ga ne poznam,jaz sem jo prebral v angleščini.
Kaj napisati o knjigi o kateri je bilo ogromno napisanega še preden sem se jaz sploh rodil? Osebno bi rekel to, da kljub kvaliteti in starosti ni prva knjiga, ki bi jo dal nezfjevcu v roke. Predvsem se vidi, da so omejevali število strani, najbrž založniki, lahko pa tudi sam avtor. Za resnično kvaliteto bi moralo biti za moje pojme delo vsaj še enkrat daljše, kar bi ga po obsežnosti resda približalo Gospodarju prstanov, a bi avtorju omogočilo mnogo boljši razvoj oseb in dogodkov.
*POZOR! rahlo podajanje vsebine (vrta nč bat, lahko prebereš:)*
Časovni preskoki so namreč vse prej kot gladki, prehod Paula, glavne osebe, iz dečka v odraslega voditelja in preroka premalo, ampak res kritično premalo, opisan. Boli ker se vidi, da to ni zaradi avtorjeve nesposobnosti, saj res izkoristi vsako črko in zna opisovati tako notranje kot zunanje boje. Vendar je bila leta 65 roka kravatarjev, ki jih Gospodar prstanov še ni izučil, da dolžina ne pomeni nujno, da se delo ne bo prodajalo, še premočna. Tako so po mojem mnenju čudovito bralsko izkušnjo spremenili v zgolj dobro.
Nečemu pa ne gre oporekati. Svet prihodnosti, ki ga predstavi avtor, ki je mešanica fevdalnega sistema in vesoljske tehnologije, mečev in laspištol (lasgun:)), plemičev, podanikov ter vesoljskih ladij, je čudovito predstavljen, preizkuša vse meje človeške domišljije in je odlična podlaga za zgodbo o vesoljskem preroku. Igra političnih spletk, nožev v hrbet, mešanje ponosa s krutosjo in zvitostjo te posrka vase in te ne izpusti do, kot sem že prej omenil, precej prehitro prebrane zadnje strani.
Da zaključim, Dune je defintivno delo, ki bi ga, kljub pomanjkljivosti, moral prebrati vsak, že zaradi same avtorjeve domišljije, ki je res veličastna. Bi pa nepoznavalcu znanstvene fantastike priporočil, da se prej loti katerih poznejših klasik, od Štoparskega vodnika po galaksiji do Gibsonovega Nevromanta (Neuromancer)

It's official...

2006-02-01T11:12:00.000+01:00

...v torek zvečer noče noben it na per. To je postalo dejstvo. Včeraj po opravljenem izpitu mi je zapasalo pivo ali tri. Po vaji so se me sicer usmilili M. L. in L. in smo šli na enega, vendar mi ni bil usojen. Več kot polovico sem si ga namreč zlil po hlačah. No, v glavnem, sklenil sem, da to že ne bo ustavilo moje misije in se ne bodi ga len spravil domov preoblečt, nato pa hitro nazaj v lokalno oštarijo, kjer so me moji sobendisti še prijazno čakali, priključil se nam je še vrta (ne da se mi linkat, itak je v spodnjih postih že vsaj desetkrat) in nuna (za katero se mi zdi, da ne beži več, se je je pa po moje lotila shizofrenija - beri kometarje spodaj:)) tako da sem prišel še do piva in pol, kar je skupaj naneslo dve. Vendar joj prejoj, kot masikdo ve, ko Domen spije 2 pivi se ga težko ustavi. A se ga je moralo, saj so imeli vsi neke opravke :P. Rezultat je bil, da sem bil okoli osmih doma, žejen venjitja in piva, pa nobenega spremljevalca-ke. Jebenti torek.

Evo še moj ulomek 8/9

2006-01-31T10:38:00.000+01:00

Tisti, ki ste kaj brali vrtov blog veste, da je nekaj časa nazaj pisal same ulomke. Kje sem bil jaz ves ta čas? I, ustvarjal sem ulomek, svojega lastnega namreč. Tako sem danes preživel enega bolj zabavnih izpitov. No, bolj kvizov, kajti vprašanja so bila večinoma ona "za obkrožit". In ker je bila na izpitu bolj skromna udeležba (poleg moje malenkosti samo še en zgubljenec) mi je ocena že znana. Osnove hidrologije: 8/9. Meni je všeč. :)

Sprejeti

2006-01-23T12:38:00.000+01:00

Evo, uspelo nam je prideti na dolaj omenjeni contest. Očitno smo kljub mizerni kvaliteti demo posnetkov dovolj dobro odšpilali. Ali pa ni bilo dovolj prijav. Vsekakor zanikamo, da ima naš vstop na tekmovanje karkoli opraviti s pošiljko 10 ukrajink in kile suhe salame na naslov komisije.
You didn't see anything.

V glavnem, mi nastopamo v četrtek 9.2., ma da pridete v klub Groš v Grosupljah in glasujete za SunBite. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da na dom dobite pošiljko olupljenega korenja in rabljenih flomastrov. Tudi s tem seveda mi ne bi imeli nič opraviti.

Big Band RTV slovenija s solistom Vlatkom Stefanovskim

2006-01-22T13:14:00.000+01:00

Včerajšni koncert Big Banda je bil eno najlepših glasbenih doživetij vseh časov. Od prve note do zadnjega akorda sama lepota in popolnost. Ok, lepo po vrsti.

Program so začeli s štirimi skladbami izpod peresa Izidorja Leitingerja (eno je napisal skupaj z E. Vloeimansom eno z N. Mureškičem), ki je koncert tudi dirigiral. Zame je bil to latino jazz v vsej svoji popolnosti. Leitinger je ujel tisto zame tako nemogočo črto med zahtevnostjo in lahkotnostjo, tako da je glasba dovolj zahtevna, da ne postane dolgčas in dovolj lahka, da jo lahko spremljamo tudi mi, jazz novinci. Brez solista so igrali prvo polovico koncerta (skladbe Brutto Gusto, Dunumba, Saraja ter See The World). Ne bom se delal, da poznam vse zvrsti, ki so jih igrali, je pa bilo vseskupaj dokaj sambasto, s kakšnim malo bolj funky ritmom vmes. Ves koncert so še posebej popestrili za Big Band neobičajni trije tolkalci, harmonikaš in klaviature. Z zvoko Big Banda so se odlično stopili, tako da se mi je latino Amerika (ter pri enem Afrika) kar risala pred očmi. Potem so tu še ostali solisti, ki niso samo tehnično dovršeno vsega skupaj odigrali ampak so solirali "v slogu", tako da so res pripomogli k vzdušju, ki ga je določena skladba hotela predstaviti. Skoraj nepravično se mi je zdelo, da so tako na veliko oglašavali Stefanovskega, saj sem prepričan, da je zaradi čakanja na zvezdo marsikdo manj užival v prvi polovici koncerta, kot bi sicer.

Na tem mestu moram pohvaliti ozvočenje. Če je bil koncert med boljšimi, je bilo ozvočenje definitivno najboljše kar sem jih kdaj slišal. Prvi ton me je naravnost odpihnil z jasnostjo, definiranostjo in zelo kvalitetnim stereo mixingom, tako da je bila odrska slika popolna. Nato je šlo samo še navzgor.

Za zadji "komad" (suita, dolga za vse štiri prejšnje komade skupaj) se jim je pridružil Vlatko Stefanovski, ki je celokupni odličnosti dodal še svojo kitarsko virtuoznost. Ta del koncerta je bil seveda bolj v znamenju nam južnejših ritmov, se pravi makedonskih 7/8, 11/8 ipd. Definitvno eden najbolših trenutkov je bil duet obeh kitaristov Stefanovskega in Primoža Grašiča (ki, mimogrede, v ničemer ne zaostaja za Stefanovskim, v čisti tehniki pa ga očitno prekaša). Oba se zavedata, da ni vse v hitrosti in svojemu nastopu dodata ravno prav hitroprstnih pasaž in melodičnih delov, da te celota pusti s čeljustjo na kolenih. Nekajkrat se sicer nista mogla povsem zmeniti kdo bo igral in sta se malce neugodno prekrivala, najbrž zaradi dejstva, da ta solo-duet ni bil vnaprej planiran ampak se je spontano zgodil na odru.
Malo bi pograjal tudi publiko, ki je sicer bila navdušena, ampak bi bila za moje pojme lahko še bolj. Nasploh je bilo v njej malo preveč "kravatarjev" za moj okus :).

Glavna pohvala pa gre avtorju in dirigentu Izidorju Leitingerju. Kot je rekel napovedovalec na začetku koncerta, je legenda na začetku svoje kariere in se bo defintivno splačalo spremljati tudi njegove naslednje projekte. Vsa pohvala torej Big Bandu in Leitingerju, da še naprej prinašajo glasbo svetovnega formata v slovenske glasbene dvorane.

Vožnja

2006-01-20T11:19:00.000+01:00

Vožnja iz okolice (Kamnika) našega glavnega mesta v center postaja iz dneva v dan večji izziv. Razlog za to pa je za moje pojme en sam. Slovenci se za volanom spremenimo v nekotrolirane, podivjane, živčno razvrvrane pošasti. Tudi jaz sam. Kot bi imeli v podzavesti stikalo: za volanom si, torej pizdi na vse kar leze in gre. Tako težko je voziti za nekom, ki vozi 80 km/h po avtocesti (v osebnem avtomobilu). Zaradi takih jaz osebno vsakič skoraj doživim živčni zlom. Namesto da bi si šparal živce, počakal tistih 15 sekund kolikor traja, da se prehitevalni pas sprazni, in ga v miru prehitel. Evo moj 20 dni po-novem-letu sklep: vožnja mi ne bo več kratila živcev. Hkrati napovedujem, da bo ta moj sklep veljal do prve(ga), ki se bo šminkal(a) pri zeleni luči, namesto da bi speljal.

Mogoče je pa kriva izbira glasbe med vožnjo. Biti potrpežljiv, medtem ko ti Marilyn Manson na ušesa tuli "I'm unsaaafe!!", je najbrž res težko.

Simply the best contest

2006-01-19T11:41:00.000+01:00

Evo, naslednji projekt benda SunBite je tale contest. Včeraj smo 3 ure miksal musko, da bi mel vsaj en spodobn demo. Neki je ratal, čeprov ne čist tko, kokr bi mi radi da bi.V glavnem sem ugotovu da je miksanje ena precej naporna stvar, predvsem pa moraš vedeti, kaj delaš :).
No, nakoncu smo vseeno nekaj meli, tako da, če je vse posreči demoti in opis banda s playlisto sedajle že poštarju pod pazduho potujejo proti Grosupljam. Bom sporočil, če smo sprejeti, da pridete navijat. :P

Kupovanje originalov

2006-01-17T18:29:00.000+01:00

Založniki, tako glasbeni, kot filmski in igračarksi (računalniških iger, ne igrač, da ne bo pomote) skoz in skoz in vedno bolj bentijo nad piratsvom. Vedno več dobička, da jim ukradejo. Miljarde in miljarde izgube povzročijo jada, jada, etc, etc. Samo to lahko rečem: NI ČUDNO! Saj moraš biti že res neumen, da greš v tem svetu kupit original.
Kaj je porodilo to nenadno jezo, se sprašujete, dragi bralci inu bralke? I, nakup originalne igre, kaj drugega le. Tako je, pred kratkim sem kupil original Gothic II in njega dodatek Night of the Raven. Poznavalci veste, kaj to je, drugim pa za potek tega ranta niti ni važno vedeti. Igro sem kupil, ker je za moje pojme res work of art, in bogi revni programerčki si zaslužijo tistega stotina, kolikor jim od mojega izvoda najbrž odškrtnejo zamaščeni prašiči založniki. Naj povem, da sem zelo vesel, da je bila igra zaradi starosti močno močno znižana. Če bi zanjo odštel 9 oz 18 jurjev (zaradi dodatka) bi šel lastnonožno v nemčijo poiskat glavnega založnika in mu obe dvd škatli zarinil tja, kamor ne posije sonce.
Bom končno prešel k bistvu. Igra je prispela v dvd škatli. Ok, tega smo se sčasoma že navadili, čeprav se jaz nisem in se nikoli ne bom s tem sprijaznil. DVD škatla je za filme, ker filmi ne potrebujejo navodil za uporabo, predzgodbe, opisa zgodovine itd. Ampak, ponavadi je notri vsaj neka bolj ali manj tanka knjižica z vsaj najnujnejšimi podatki. Jok, tile nemci tudi pri tem šparajo. Odpri readme.txt in si preberi. Ok, potpežljivost že na meji, a še ne prek meje na-blog-rant-pisanja. Ko odprem škatlo mi namreč 2 od 3 cdjev padeta v naročje. Očitno niso niti toliko, da bi si privoščili ono za 3 dvd-cd-je držečo škatlo. Raje so dali dva cdja v papirnate ovitke. One, v kakršnih dobiš cd-je zraven revij. Ne, motim se, oni zraven revij so boljše kvalitete.
V glavnem, od mene za igro v dvd-škatli nobeden več ne dobi niti tolarja. Včasih je bilo še vredno dati 9k+ sit za igro. Zraven ultime IX sem recimo dobil v kartonasti škatli orenk debelo držalo vseh cdjev, 2 priročnika, knjigo z opisom sveta, bitij in predzgodbo, kupček igralnih kart in zemljevid dežele potiskan na kvalitetno blago (blago, ne papir) Aja, da ne pozabim, cdji niso niti barvno potiskani, temveč črnobelo. Da povem drugače, zmuliš si špil, kupiš dvd škatlo (za 3 cdje), kupiš 3 prazne cdje, jih potiskaš s sliko, ovitek škatle si dljaš in sprintaš in imaš isto za približno 500 sit isto, kar imam jaz sedajle na mizi. In potem se čudijo, kako da ljudje nimajo vesti in piratizirajo vsepovprek. Ko ti en trgovec prodaja golfa za 10 miljonov, drugi pa istega za 3, kdo je neumen, ti, ki kupiš cenejšega ali trgovec ki ga prodaja čez ceno. Res je, v tem primeru bi bilo oboje legalno, medtem ko je piratiziranje nelegalno, a človeški um ne deluje tako, realno gledano bi morali založniki piratom konkurirati, očitno se jih z drugimi sredstvi ne znajo znebiti, in z vedno dražjimi proizvodi, v katerih je vedno manj vsebine, jim bodo težko.

Vaje narejene...

2006-01-17T18:00:00.000+01:00

Tako, končno sem naredil vse vaje iz hidrologije. Just thought you should know. Trenutno še uživam v dobrem občutku po opravljenem delu, dokler me spet ne zgrabi panika nadaljnih izpitov:P.
Če pomislim za nazaj, je to sploh prva omemba faksa na mojem blogu, tako da (neobstoječi) naključni bralec sploh ne bi mogel vedeti, da sem študent. No, sem, in kljub temu, da imam glasbo raje, nameravam študij tudi zaključiti. (tu bi moja mati predraga skomignila z rameni). Obiskujem pa smer z najbolj hecnim imenom in sicer vodarstvo in komunalni inženiring na FGG.

Slika

2006-01-16T00:03:00.000+01:00

Evo, profilu sm dodal sliko enga bobnarja. Ne sprašujte, zakaj je tako jezn, mogoče ga je kitarist s trzalicami obmetaval.

Po koncertu

2006-01-15T22:04:00.000+01:00

Bilo mi je, milo rečeno, kul. Publike polno, nekateri (presenetljivo veliko, za moje pojme, glede na to, da ne vem kje so zadeve že slišali) so celo peli besedila, navdušeno so ploskali, ozvočevalec je bil sicer siten ko *****, a je svoje delo vseeno opravil dobro in kvalitetno, vsaj kar se mene tiče. V glavnem, zakon vzdušje, že dolgo časa me kakšen koncert, na katerem sem nastopal, ni spravil v tako dobro voljo. To je vidik izza bobnov, za vidik publike si pa preberite pri Brumcu.

EDIT: za naše prelestne slike kliknite na naslov posta!

Prekratka postelja

2006-01-14T09:37:00.000+01:00

Ne vem zakaj, neko prekletstvo je najbrž hotelo, da že celo življenje spim v prekratki postelji. No, celo odraslo življenje. Mislim, 190 cm dolga postelja za 185 cm velika človeka bi teoretično morala zadoščati, praktično pa žal ne. S tem da imam navoljo dve postelji, vsako v svoji sobi, ena od teh zakonska, a vseeno le malo več kot en seženj dolga. Poleg tega imata obe na glavo nekakšen previs, tako da je efektivna dolžina še manjša in ko sem se danes zjutraj že 275196-tič z glavo butnil ob rob sem sklenil, da bom o tem napisal rant. Tako, tu imate črno na belem vse moje posteljne težave, morda niso takšne kakršne ste pričakovali, so pa moje :P

Mimogrede, koncert danes začuda NE odpade. Tako je, koncert je še vedno ob 20.00 v akumulatorju v Domžalah, fanice (tj. nosilke piva bobnarju) dobrodšle :) Mi smo prvi, zatorej bodite točni, ako nas želite slišati (oz. nam pivo nositi). Vstopnine ni.

Bela Vikikrema

2006-01-13T12:08:00.000+01:00

Iščem nekoga, ki je mahnjen na belo vikikremo, tako kot sem jaz na črno. Potem bi živela v slogi in bi vsak pojedel svojo polovico vikikreme. Pa ne recite naj kupim nutelo ker to še zdaleč ni isto. Ne, ni!

Samba

2006-01-12T12:14:00.000+01:00

Trenutno se na mojih preljubih bobnih učim latino ritme, bolj natančno sambo batucado. Kar zna biti zakomplicirano, če si kot povprečen slovenec odrasel ob polkah in valčkih ter osladnih rock baladah po radiu. OK tu sem krivičen do svojih staršev, v resnici sem odraščal ob Pink Floydih, Deep Purplih ter malo kasneje Rage Agaist the Machine in Offspring. A vseeno ritmično gledano tudi ti bendi od polke naprej niso kaj dosti napredovali. Melodično so se razvijali, ritem pa je večinoma ostal 4/4 s poudarkom na prvo in tretjo dobo.
Ko torej otrok s tako zapuščino začne poslušati latino se mu zdi fino (rima nenamerna): sproščena glasba, seksi glasovi seksi pevk in šarmatnih pevcev in ritem, ki kar nekako vleče k miganju. Problem je, ko kakšen neizkušen evropejec dejansko poskuša migati na tako glasbo, saj v prvem in še marsikaterem naslednjem poskusu skoraj zagotovo zgleda kot slon na kotalkah. Enako se zgodi, ko povprečnega evropejskega bobnarja (denimo mene), postavimo za bobne in mu pred nos damo note z latino rimom, le da je ta bolj podoben pijani hobotnici na steroidih, ko poskuša zadeti čimveč čudno ritmičnih stvari v čimkrajšem času.
Vendar glavni problem pri tem ni neodvisnost mahanja različnih udov ampak sam občutek v glasbi. Poudarek se prestavi na drugo dobo, ritem, ki je sicer še vedno 4/4 ali pri sambi 2/2, pa za osnovo dobi clave, ki vam ga takole blogovno sicer ne morem dobro predstaviti, je pa nekako udarec na vsako poldrugo četrtinko, kar nam nameče polno sinkop, ki pa jih polkasti narodi ne maramo preveč.
Drug problem za bobnarje je, da prava latino glasba baterije bobnov, kakršno poznamo iz rock in jazz bandov, sploh nima. Ima pa precej tolkalcev (v karnevalu v riu tudi po več sto ali tisoč), ki tolčejo vsak po svojem koščku hrupodela. Kar pomeni, da je treba zadevo za igranje po bateriji najprej prevesti, tako da najdeš zamenjavo za ustrezne inštrumente nekje med skupkom bobnov, nato pa še skrčiti, ker ponavadi nimaš dovolj rok, da bi vse igral. Je pa to sigurno zelo kreativen del bobnanja, saj si prisiljen sprobati vsak košček baterije in činel, od zvonca, do igranja po robu činele, obroču, shellu (hm, kako bi to prevedel, oklepu, obodu, sodu:P) in celo po stojalih.
Je pa fin občutek, ko ti po dveh urah vadbe enega samega ritma uspe nekaj zaigrati, mogoče ne s povsem avtentičnim filingom, mogoče ne povsem točno, ampak vsaj tako da ima rep in glavo:P
Ok, mal me je zaneslo, tega se ne bo dal nobenmu brat... :)

Sprememba imena

2006-01-10T12:18:00.000+01:00

Evo, ker me večina prijateljev kliče po priimku sem spremenil ime bloga. Ne, sej ne, spremenil sem ga zato, ker sem bil na blogmeetu, kjer sem moral na svoja junaška prsa obesiti ime bloga in ko pol ure sediš z napisom moji monologi na bradavički se začneš malo neumno počutiti. Zato sem sklenil za zelo neoriginalen a nedvoumen naslov. Tak bo najbrž tudi ostal, dokler ne bo začel kdo od ostalih family memberjev blogat. Takrat ga bom spremenil v Piščančje ropotije, v čast in spomin moji piščančje rumeni in piščančje puhasti bundi.
BTW več o blogmeetu ste si najbrž prebrali že na Vrta's blog, če si pa še niste, si pa dejte, meni se ne da preveč opisovat kaj se je tam dogajalo, je bil pa fin folk in mi je kar malo žal, da sva tako kmalu pobegnila in šla gledat ultimativno metaforo za pravega moškega, 7 metersko gorilo. Čestitam Brumcu za srebrno krvavico.

Koncert ali v drugo gre rado

2006-01-09T22:19:00.000+01:00

SunBite koncertira, čeprav bi moral že decembra. V glavnem, oni, zaradi prepozne prijave skenslani koncert bo sedaj zares, upam, in sicer to soboto, 14. januarja, ob osmih v Akumulatorju v Domžalah, kot sem že rekel, nastopamo kot prva od treh skupin, zadnja so Billy's Private Parking, druga pa ne vem, ker sm pozabu kdo so. Vsi lepo vabljeni.

EDIT: vstop je prost, free, geldloss:)!

Novo leto

2006-01-01T16:00:00.000+01:00

Naj bo srečno. Jaz upam le, da bo boljše kot lansko.

Sova!

2005-12-31T14:48:00.000+01:00

Danes je moj oče umno skozi okno pogledal in kaj vidi na naši brezi? Sovo, čisto pravo za 360 stopinj vrat obračajočo sovo. Nekaj časa smo jo fotkali, potem pa jo je šel sosed slikat še od bližje od zunaj. Ko se ji je preveč približal, je vzletela, vendar sove očitno po dnevi ne vidijo preveč dobro, saj je po nekaj sekundah leta zaletela v sosednjo hišo, padla na tla in obležala. Sosed jo je šel nebodigalen pobrat, bla je malo pomečkana in zmedena, a ne polomljena. Tako smo jo, še ravno pravi čas, zaprli v gajbico. Še ravno pravi čas pravim zato, ker je nato prišla k sebi in začela prav grozeče tleskati s kljunom, tako da je sosed lahko vesel, da je obdržal vse prste. V glavnem, poklicali smo na veterinarsko kliniko, kjer so nam rekli, naj jo imamo zaprto do večera in jo nato spustimo. Tako imamo sedaj na verandi eno luštno rjavo sovo uharico (z 1,5 cm dolgimi kremlji in močnim kljunom :/) in se lahko gremo Harryja Potterja :)

Snih

2005-12-29T17:18:00.000+01:00

Končno imamo v Sloveniji pravi sneg. Tak kot se zagre. Tak, kot ga ni bilo že nekaj časa. In po dveh dneh so ga ljudje že siti. Že tarnajo, kakšne so ceste, kako je treba kidati, kako bi radi sonce... Razumem ljudi, kot je moja babica, ki živi blizu Bohinja, mora kidati vsakih 15 minut in je odrezana od sveta, ker plug ne pride v klanec. Ne pa teh, ki živijo v okolici Lj. Jaz prav uživam, zame snega ne more biti preveč, še posebej sedaj, ko imam dobre nepremočljive čevlje:) Pa tudi kadar jih nimam in se mi kocine na nogah rahlo omočijo, se samo spomnim preteklih x-najst zim, ko sem se kljub sivemu obzorju lahko kepal le z blatom.
Zunaj vlada zimska pravljica ljudje, ne obupujte ampak pejte omavžat sosedo!

Skenslani

2005-12-21T17:51:00.000+01:00

Ker živimo v policijski državi je koncert, omenjen v prejšnjem postu, skenslan. Je že tako, da v naši svobodni, demokratični republiki Sloveniji potrebuješ obvestiti policijo o vsakem druženju, ki ni ravno šahovski krožek na osnovni šoli. Četudi si MKC, ki se z organizacijo koncertov bavi že nekaj let. Če vso stvar organizira malo bolj frišen študent, ki še ni povsem seznanjen s protokolom se potem zgodi, kar se je nam, namreč, da je The Man prepozno zvedel, da se folk namerava zbirati in uganjati nečednosti nekje v Domžalah. Ker bohnedaj, da bi samo 4 dni prej vedeli, da bodemo v akumulatorju musko zganjali. Saj ne, da bi policaji potem kaj skrbeli za varnost udeleženih, za to je treba še vedno najeti varnostne službe, samo popisanega te majo radi, da ne bi kaj preveč svobodomiseln postal.
Ah ja, važno je, da se mladina ne zabava.

KONCERT!

2005-12-20T19:34:00.000+01:00

Zgodil se bo še en koncert! Tokrat smo (skupina SunBite) predskupina Billy's private parking skupaj s še eno, katere ime sem pozabil :(. Koncert bo ta petek 23.12 ob 20.00 v MKC Akumulator v Domžalah. Če bo vstopnina bo minimalna. Vsi, ki to berete, pa tudi tisti, ki ne, ste lepo vabljeni. Vendar, če pridete, bodite točni, ker smo prvi na vrsti in nas boste drugače zamudili. Tega pa nočemo! :P

Fani slovenskega Harrija Lončarja veselite se...

2005-12-16T10:19:00.000+01:00

...ali pa tudi ne. Pravzaprav imate razlogov za veselje bolj malo. Prvič, zaradi razprtij med prevajalcem in založbo bo izšel dva meseca pozneje, se pravi februarja, drugič pa, morda najbolj grozna novica, Jakoba J. Kendo, genija in enega najbolj domišljijskih prevajalcev imen so neceremonialno odslovili. Namesto njega bo prevajal nihče drugi kot, bojte se!, Branko Gradišnik. Tako je, v 6 knjigi boste imeli hišne viline, Harry bo mladi vešč, Hermiona pa najbrž vešča. (ta zadnji stavek je nepreverjen :))

The Flaming Lips: Soft Bulliten

2005-12-16T09:16:00.000+01:00

Zadnje čase berem en online strip, ki se mu reče Questionable Content. Notri se precej govori o indie glasbi. Na kratko: indie=independent, kar pomeni, da naj bi bili ti ustvarjalci neodvisni od današnjih korporacij-založb.
In v tem stripu sem tudi naletel na teh par besed v naslovu (in še par drugih, za katere še ni bilo časa)in ne bodi ga len sem si (hm, zelo "neodvisno") pridobil dotični album dotične skupine. In bil prijetno presenečen.
Vtis, ko prvič poslušaš zadevo, je najprej WTF? Distoržn na bobnih (?!) mehki (nedistoržirani:))akordi na kitarah, nežen in rahlo piskajoč moški vokal zraven pa še polno zvokov, od brenčanja komarja do kakšnih industrijskih, kovino obdelujočih efektov.
A vse to znajo The Flaming Lips tako lepo povezati v celoto, da je prav navdušujoče. In iz tega ne nastane kakšen industrial rock ali kar koli podobnega temveč vesele, dobro odigrane in rahlo odpuljene pesmice. Če album povzamem z eno besedo: sreča. To je tisto, kar sem sam občutil, ko sem jih včeraj zvečer prvič pozorno poslušal.
Poleg tega se tista neodvisnost nekako čuti, ko vidiš, da glasbe niso ustvarili zato, da bi jih čim več ljudi poslušalo, ampak zato, ker imajo glasbo radi. Navdušilo me je njihovo veselje pri odkrivanju zvokov, otožna radost vokala in totalna odpuljenost besedil.
Ne vem, kako naj vam jih še opišem, pa saj jih niti ne morem, v glavnem, če ste le malo bolj odprte glave: poslušajte jih!

EDIT: zdele sm opazil, da je najnovejši cd založil Warner Bros. Toliko o independent :( no, glasba za to ni nič slabša, moram pa še poslušat tanovga.

tominđeri

2005-12-13T10:20:00.000+01:00

Ko sem bil majhen sem gledal absolutno preveč Tom in Jerry risank (takrat sem mislil, da je tominđeri maček, miška je pa pač miška). Nekateri (ponavadi zategnjeni ameriški desničarji) pravijo, da imajo te risanke slab vpliv na otroke in da se zaradi njih nato streljajo po šolah in bogve kje še vse. Do neke mere se s tem celo strinjam.
Ko sem bil še majhen in radoveden me je namreč zanimalo, če je v resnici tudi tako kot v risanki. Zato sem sklenil preizkusiti neko foro, ki je se v risankah tega tipa dokaj pogosto pojavlja. Saj veste Jerry teče, Tom ga lovi, potem pa se miška skrije za vogal, od nekje privleče ponev ali likalnik in ga nastavi tako, da je rezultat Tomov smrček, oblikovan, tako kot dotični predmet. To sem tam nekje pri petih letih sprobal na svoji mlajši sestri in je do neke mere delovalo, le da ni bilo smeha temveč jok, najprej tisti od sestrice potem pa še moj, ko sem jih (upam, se ne spomnim) dobil po riti ali bil vsaj močno nahruljen.
Prestavimo to v ameriško situacijo. Siguren sem, da se tudi tam najde otrok, dovolj "radoveden" da se odloči kaj takega sprobat. Le da ima on, za razliko od povprečnega slovenskega otroka navoljo pištolo. In potem, namesto hecno osmojenega smrčka in kadečih se ušes, tragedija. Je ta otrok kaj bolj kriv kot jaz, si zasluži kaj več kot par po riti? Ne, krivi so starši in sistem, ki dovoli, da strelno orožje leži vsepovsod. Ampak oni hočejo dati onega 5 ali 6 letnega otroka, ki je ustrelil svojo sošolko v poboljševalnico. Res, to bo rešilo probleme. Franček, ne streljaj svojih sošolk, drugače te bomo zaprli tja, ker ne boš imel ničesar razen kokaina in trave na pretek, da se boš lahko pri 17. overdoziral.

V glavnem, bolj ko razmišljam, bolj ugotavljam, da bi bile po logiki onih, ki krivijo risanke, filme in glasbo za take tragedije, risanke take.

Svetilke

2005-12-11T09:56:00.000+01:00

Nedolgo tega smo zvečer sedeli v naši dnevni sobi, srkali pivo in na radiju posušali Driving home for christmas Chrisa Ree. Isti dan sta oče in mati kupila 3 svetilke, ki so skupaj stale okoli 40k sit in so še polepšale našo že tako domačo in prijetno dnevno sobo. Z nami je sedela prijateljica, ki je finančno precerj bolje preskrbljena kot mi. Kot vedno ob takih trenutnkih začnem razmišljati o neumnih stvareh, recimo o tem, koliko takih oziroma boljših svetilk bi si ona lahko kupila in se ji to ne bi zdel noben big deal.
Potem pa so me misli le zapeljale na malo bolj prijetna pota. Fora je, da je dobro, da je big deal. Če ob nakupu nič ne čutiš, če ti nek nov predmet, ki si ga tako ali drugače priboriš, nič ne pomeni, potem nima smila. Oziroma ima toliko smisla kot pol kile kruha in poli salama.
Sam recimo najbolj uživam v kupovanju knjig in računalniških igric. In ko pomislim za nazaj, so najboljše knjige tiste, ki sem jih kupil z zadnjimi tisočaki, jih skrivaje pretihotapil mimo staršev in moje bivše (ker drugače so me šaljivo karali:)) se zabubil v posteljo in vsrkaval črke.
Marsikdo se z veseljem vrača k nam na obisk, v prijetno vzdušje naše dnevne sobe, tako moji prijatelji kot prijatelji staršev. In tako ugotoviš, da ni važno koliko svetilk si lahko kupiš ampak kako in s koliko srca jih postaviš.

Zgodbe iz Narnie: Lev, čarovnica in omara

2005-12-09T15:20:00.000+01:00

Ker je Vrta's blog že nekaj časa mrtev bom začasno jaz prevzel njegovo področje filmov. Včeraj smo, kot že tolikokrat poprej, napolnili našo multiplo do vrha in odpeketali v kolosej. (ja, tudi Vrta, čeravno on trdi, da ni šel z nami, ker je kupil karte posebej, za isto dvorano ob istem času, ampak posebej:)
Film se mi je zdel zabaven in sproščujoč, a nič več kot to. Nasploh so bila v naši družbi mnenja zelo različna. Tista, ki je prebrala knjigo in je sploh znala zgodbo na pamet, se je malo dolgočasila, Vrti je bil nadzabaven, ostalim le zabaven.

Film je zelo značilno lotrovski, kar niti ni čudno, saj je celotna snemalna ekipa in ekipa za posebne efekte ista. Po eni strani to pomeni, da so tako kamera, kot učinki, kostumi in scenografija na zelo visoki ravni, po drugi pa sem na trenutke dobil neprijetne "že-videno" občutke, ki se jih kot fan lotra nisem in nisem mogel otresti (prav tako pa sem jih zaradi tega najbrž opazil bolj, kot nekdo, ki lotra ni 200x pogledal)

O tem, ali je film dobro prirejen po knjigi ne morem govoriti, ker je žal še nisem prebral. Se mi je pa zdelo, da ima sama ideja večji potencial in globino, ki pa je režiser ni znal povsem izkoristiti. To globino je potem skušal nadomestiti s scenami žalovanja in jokanja, kar mu ne uspe, saj so predolge, jih je preveč in so premalo občuteno zaigrane, predvsem zaradi mladih, neizkušenih igralcev. Zaradi obrabljenosti in preveč pretočenih solz tako celo vrhunec (ki ga najbrž vsi poznate, a vseeno ne bom kvaril) nima takega čustvenega efekta, kot bi ga po mojem mnenju moral imeti.

Če zaključim, Lev, čarovnica in omara ni ravno film za hardcore fatasy fane (če tako pomislim, kateri pa je :P) je pa dobro razvedrilo, za otroke in tiste malo bolj odrasle otroke (zaradi tega so se pri weta digital tudi, po mojem mnjenju pravilno, odločili, da kljub velikim bitkam ne bo niti kaplje krvi.)

V glavnem, film je vreden tistega debelega tisočaka kino vstopnice, kar ob trenutni ponudbi veliko pove.

Nicola Conte

2005-12-07T19:01:00.000+01:00

Tek+nov mp3 player= odkrivanje nove glasbe.

Tako sem šele danes odkril, kar bi moral že pred časom, saj mi je Vrta to priporočil in celo dal že nekje septembra. A vendar.
Nicola Conte je en možakar, ki se je spravil delat latino priredbe raznoraznih komadov, večinoma svingerskih in jazzovskih. Trenutno poslušam njegov cd Bossa per Due, na katerem so priredbe James Bond theme, Take five in še marsikaterih, ki se mi zdijo znane, pa ne poznam naslova, saj Nicola tudi te premeni. V glavnem, rezultat je lahkoten in zelo poslušljiv latin jazz z veliko bossanove in primesmi svinga, funka, celo kakšen malo bol "DJ"-evski prijem se najde.
Idealen cd tako za poslušanje kot za ozadje kakšne debate ob pivu.

Amazon link

Mp3 predvajalnik

2005-12-07T10:39:00.000+01:00

Evo, vstopil sem v 21 stoletje in si kupil mp3 predvajalnik. Ker me kvaliteta sonyjevih hodimožev (walkmanov) doslej še ni razočarala in ker je bila cena zmerna sem si kupil tega 512 megabajtneža. In res ne razočara, kvaliteta zvoka je dobra, priložene slušalke nadstadardne, baterija zelo zelo dolgoživa (še ne preizkušeno) in brskanje po njem intuitivno in preprosto.
Potem pa pride en tak veli BUT (ne rit ampak AMPAK). Sony je videl applove iTunes and he saw that is was good. Zato je sklenil, da bode tudi on to postoril in ustvaril je SonicStage, program, prek katerega NAJ BI kupovali muziko, importali naše cdje ali kar direktno našo mp3 zbirko, tako kot prek iTunes za applove mp3 predvajalnike iPode. Vse lepo in prav, a nekaj so poševnookci pri sonyju zgrešili, ko so poskusili dobiti košček applove pogače. Namreč, kolikor berem, so iTunes luštni, priročni, lahki za uporabo, hitri in sploh in oh en tak fin kos softwara. SonicStage pa to ni. Nič od tega. Vse mp3 je z diska je treba importat, kar traja (pri tako veliki zbirki, kot je moja) nekako 15 min. V redu, si mislim, to enkrat postorim, in je potem mir. To bi celo lahko bilo res, če ne bi bilo iskanje po komadih, ki so že importani, tako popolnoma neuporabno. Recimo, da hočeš dati na predvajalnik vse mp3je določenega izvajalca. Jok, odpade. Sonicstage pozna sortiranje samo po albumih ali playlistih. Poleg tega so albumi tudi neuporabni, saj kompilacij (vsaj mercedes-benz mixed tape in brazilelektro) ne prepozna. Se pravi mi ostane bodisi ustvarjanje m3u playlistov vseh skupin komadov, ki jih bom kdaj presnel na player, bodisi spreminjanje vseh id3 tagov, tako, da jih bo sonicstage razumel kot je treba.
Bottom line tega je, da sem ugotovil, da je hitreje importat (zelo počasi) datoteke sproti, iz moje na disku na srečo še kar lepo urejene zbirke. Zakaj jih ne more sonicstage sortirati po mapah, kot so na disku, lahko vprašate sony vendar vam bodo najverjetneje odgovorili z F*** you, kot so že marsikomu. Ko smo že pri uvažanju komadov, nekaterih SonicStage preprosto ne mara in jih skensla, in to brez kakršnega koli vzorca. Kot mu pač zapaše.
In potem si mislim, v redu, to smo dali skozi, gremo sedaj mukoma izbrane komade prenesti na predvajalnik. In tu pride najhujši minus. Čakam, čakam, in še čakam, grem na wc, preberem časopis, pregledam vse možne bloge, dočakam božič in potem mi računalnik pravi "ping!" rečem o fino, muska končno, in ugotovim, da je bil to šele prvi album?!?
Kaj bi bilo, ko bi si kupil njihov 6 ali več Gigabajtni predvajalnik, za katerega bi odštel 60+ tisočakov in uporablja isto sranje od softwara, si raje ne predstavljam.

Kakorkoli že, raje odštejete par jurjev več za iPode. V vseh razredih obstaja konkurenca sonyjevim, in povsod so za par prešernov dražji od sonyja, a toliko zgleda stane dober software, in ko bi to prej vedel, bi jih z veseljem odštel. Zdaj grem pa polušat mojo težko priborjeno glasbo.

Ansambel

2005-12-06T11:23:00.000+01:00

Danes me je naš pevec M. pokaral, češ da nič novega ne napišem v blog. Pa še res je. Je že tako, da se mi včasih zdi fino pisati, čeprav nimam nič pametnega za povedati, drugič spet ne (čeravno se je marsikaj zgodilo).
Tako zdaj po dolgem času spet igram timpane (oz. pavke) in sicer pri mladinski godbi Viva iz Zagorja. Moram rečt, da se prav zabavam, timpani ti dajo tak fin občutek moči, se pa tudi precej matram, saj so za moje pojme eno najtežjih tolkal za igrat. (in nosit:))

Naj ob tej priložnosti še enkrat omenim naš bend SunBite, smo sicer sveži vendar si upam reč, da imamo dobre (lastne) komade. Igramo Funk rock (ja f kot frižider ne p kot papagaj) z malce popa, imamo za dobre pol ure programa, ki bo kmalu doseglo eno uro in IŠČEMO KONCERTE. Pridemo igrat z veseljem in zastonj. Get us while we're hot and free:P (pozneje bomo sam še hot)

Bodite lepi in imejte se radi
Domen

Kidanje

2005-12-02T11:27:00.000+01:00

Da, prav ste prebrali, kidanje. En teden po zadnjem resnem snegu. Moral sem skidati še približno 10 metrov potke za hišo in naj vam ob tej priložnosti dam rahel nasvet: kidajte pravočasno, drugače boste kidali s krampom...

Pirhi

2005-12-01T10:59:00.000+01:00

Malo sem bral komentarje in sem ugotovil, da sem enega spustil. Hobit je namreč omenila, da gremo v znak prostesta obešat pirhe na novoletne jelke v javnosti. (predvsem v šopingcentrih bi rekel). Kakšna odlična ideja! Predlagam da se organiziramo, izvotlimo ene par jajc, jih pobarvamo in navesimo po celotniem interšparu!

Edit: na levi sem dodal nekaj povezav, s katerimi že dalj časa zamujam. Še vedno so urejene po abecedi, da ne bo kdo užaljen :)

Ozvočevanje

2005-12-01T10:41:00.000+01:00

Občasno ozvočujem razne koncerte, dj-je itd. kot "uslužbenec" pri Igračko ozvočenju. Včeraj sva tako z našim pevcem Mihom nabasala tiste 2,5 kW subwooferjev, visokotoncev in ojačevalcev v kombi (in to tak tavelik, ki sem ga, BTW prvič vozil) in se odmajala proti gostilni Pri Jovotu, kjer sva poskrbela za glasbo in zabavo brucom in nebrucev Fakultete za policijsko-varnostne vede, po domače, za kifeljce. Prvi vtis je bil, omg kolk bo čez par let luštnih policistk na ulicah :). Žal sva samo postavila ozvočenje (kašna ura prenašanja težke "feršterkerije" in mučnega povezovanja kablov) in nisva ostala, ker sem zaradi pomanjkanja spanca moral it domov spat. Naj na tem mestu omenim nekaj čudežnih stvari: 1. kljub kombiju se nisem zaletel, butnil, podrgnil ali karkoli drugače dotaknil nobene žive ali nežive narave, (ja vrta in to stvar, ki je 2krat dalša in pol metra širša od tvoje xsare, da 107ke ne omenjam :P) uspešno sem ga spravil celo iz in v parkplac, kjer je bilo na vsaki strani nič placa in to z razbitimi špegli (z mihovo pomočjo seveda). 2. prvič v življenju sem sam (breze šefa) ozvočeval s celotnim ozvočenjem in prvič v življenju ni nič šlo narobe. Čudež.
Tako malo sem se moral pohvaliti, ker me drug noben ne :P.
V glavnem, prišel sem domov, odspal 2-3 urce potem pa ob pol dveh nazaj v kombi, nazaj v ljubljano, še eno uro gledat bodoče policistke, pospravit ozvočenje in končati ob 5ih zjutraj v topli postelji, kjer nato zaradi BullDoga (nagnusen energy drink) še eno uro nisem mogel zaspati in sem veselo bral prvi del Harryja Potterja. Že dvestotič.

Sranje

2005-11-30T00:47:00.000+01:00

Ura je eno zjutri jst morm pa ob petih ustat. To je čez 4 ure! Umru bom...

In nagrado za naljbolj bedno radijsko postajo dobi...

2005-11-28T17:24:00.000+01:00

... radio Center.
Na šihtu ga namreč poslušam 8 ur na dan (ne vem kdo izbira postaje, pa je bolje, da ne, drugače bi jih sigurno zelo grdo gledal :P) in z gotovostjo lahko trdim, da je za redno poslušanje to najbolj obupen radio. 1. prometne informacije so vsake četrt ure. Koga zanimajo promente informacije na 15 min, ki so vseskozi iste. Res so mi v korist, ko zlagam izdelke v škatlo, ker vedno vem, kdaj ne smem iti v Spodnji Duplek, ker se je prevrnil traktor. 2. nič muzike. Saj koliko naj je pa bo, če pa vsakih 15 min govorijo o prometu. Dodajte reklame in dobite 4 komade na uro. 3. še tista glasba, ki jo dejansko vrtijo, je vsak dan ista. In to ob istem času. Ne hecam se, uro bi lahko nastavil glede na komad, ki ga vrtijo. 5. nagradne igre. Vse lepo in prav, a ni me treba vsakih 5 minut informirati o njih. Saj že vsi vemo "Vedno center, moje mesto, moja glasba, moj radio" ali nekaj takega:P 6. poročila vsako uro. Saj nimam nič proti, poročila rad poslušam. Vendar ne vedno enih in istih. Koliko se pa lahko zgodi v eni uri, lepo vas prosim. Poleg tega ta poročila še dodatno jemljejo čas, ko bi lahko vrteli glasbo. Potem pa pravijo manj reklam, več glasbe. Prej bi rekel povsem normalna količina reklam, a toliko enega govorjenja, da za glasbo tako ali tako ne ostane nič časa.
Edina kolikor toliko dobra stvar je Matjaž Javšnik, vendar tudi njemu že počasi zmanjkuje idej.
Eh... Mp3 player rabim...

Crkot

2005-11-26T19:53:00.000+01:00

Saj veste, mora se zgoditi... Vsaj enkrat na par mesecev zgleda, mora vsak računalnik odpovedati poslušnost. Glede na to, da je moj že tako ali tako v nezavidljivem stanju, se to zgodi še laže. Tako sem danes preživel computer-free dan, ki je bil v redu, dokler ni snega zamenjal dež. No ja, med kidanjem sem se vsaj zabaval, četudi se je izkazalo, da je bilo brez haska, ker se bo itak vse stopilo :(

Mimogrede: tistemu, ki mi pove, zakaj računalnik najprej crkne tako, da izgleda, kot da sploh ne dobi elektrike (mislil sem že, da je šel napajalnik), nato pa se popravi, ko iztakneš in ponovno vtakneš mrežni kabel, častim kremšnito...

George Michael & Wham: Last Christmas

2005-11-25T18:52:00.000+01:00

Tako je, danes sem to pesem letos prvič slišal. Vsako leto poslušam, kdaj mi bo ta pesem prvič priplavala na uho in po tem ocemi, kako nor je svet. Letos se ga mentalno zdravje še kar drži, saj sem ga v primerjavi z lani in predlani slišal nekako 10 dni kasneje. Možno pa je tudi, da manj radio poslušam :S

V glavnem, s to predbožično norijo skrajno pretiravajo, božič bi morali začeti pričakovati nekje 14 do teden dni pred petindvajsetim, ne pa da ti že en mesec prej morijo z njim, da si ga do takrat, ko končno pride, že pošteno sit...

Ugasnjeni semaforji

2005-11-19T00:53:00.000+01:00

Ravnokar sem se vrnil z nočne vožnje iz našega preljubega glavnega mesta in sem dobre volje, ker se spoznal, da še obstaja malce pameti v slovenskih cestno-prometnih navadah. Po polnoči oziroma po 10 ugašujoči se semaforji. Genialno. Predvsem ker sem zvedel, da nekatere druge države (Anglija) tega nimajo. Prav lepo je, da mi ob enih ponoči ni treba čakati na praznem križišču (beri: voziti skozi rdečo).
V glavnem, ko se boste naslednjič jezili, ker se vam je nekdo zaletel v rit zaradi ne-več-utripajoče zelene, ker vas bo policaj ustavil zaradi nezamenjanih zimskih pnevmatik, kljub temu, da je en dan čez rok in da snega še zdaleč ni od nikoder, ali ko vam bo nek bebec prežgal šarenico, ker bo imel prižgano zadnjo meglenko ob prvem oblačku megle, samo pomislite na prijazno rumeno utripajoče luči in svet se vam bo zdel lepši. Ali pa vsaj bolj rumen.

Evo me....

2005-11-17T12:11:00.000+01:00

...tu sem.
Ta teden je tak, malce čuden. Ne hodim več na šiht, oz. iščem novega (kakšni predlogi?) po drugi strani pa sem kljub temu cele dneve zaseden. Pa še inspiracija mi je v Hobitovem smislu pobegnila na drevo in noče dol.
Tako zdaj pišem dolgočasja na blog, da ne boste rekli, da sem se povsem zapustil :P.

In other news: danes sem šel menjat gume na naši multipli, (ja vem, vsaj dva dni prepozno) kar je samosvoj preizkus potrpežljivosti. Po 2,5 urah čakanja sem prišel na vrsto in se odpeljal. Me zanima, če je kdo pametnejši in gume zamenja teden do dva pred petnajstim? Povejte...

In other other news, kot ste najbrž prebrali že pri Vrti je imela Nunontherun rojstni dan. Predvčerajšnjim se mi zdi. Bojda praznujemo ta vikend :P

Po koncertu

2005-11-12T14:33:00.000+01:00

Tako, SunBite je preživel svoj prvi "nastop". In to v velikem slogu. Več kot 500 poslušalcev je poskrbelo za odlično vzdušje in več ko milijon zbranih tolarjev za Roka. Ostali nastopajoči so bili vsi po vrsti odlični na tak ali drugačen način, bojda pa tudi mi nismo razočarali in se nam je na koncu od pohval že kar malo "zdelo" :P.
Mamo pa rahel problem, saj moramo kar naprej oznanjati, da smo komade sami napisali, ker zaradi angleščine vsak misli, da so priredbe. (tako sem sedaj sublimno tudi na blogu oznanil, da je zaenkrat še vse kar igramo naše).
Tisti, ki ste bili na koncertu prisotni, pripomnite kakšno v komentarje.

Koncert

2005-11-10T09:10:00.000+01:00

Danes je prvi koncert moje skupine SunBite in sicer v OŠ Preserje pri Radomljah (ja vem, videti je, kot da samo tam igram) ob 19.00. Koncert bo sicer v sklopu dobrodelne prireditve Poletimo z rdečim balonom, kjer bomo zbirali denar za Roka, ki ima mišično distrofijo in potrebuje dvigalo. Vstopnina bo en Prešeren.
Za vse tiste, ki ne veste kdo smo, smo funk band, na odru pa smo tisti, ki se najbolj tresemo in ki v zaodrju kozlamo od treme.
Če vas SunBite mika, ne počutite se pa preveč dobrodelno počakajte kakšen teden ali dva, na drugi ali tretji koncert.

Idila

2005-11-08T16:28:00.000+01:00

Z roko v roki prek rdečega drevoreda, listje šumeče, razposajeno ga brcaš, se mi smejiš in me obmetavaš … včasih z listjem včasih s poljubi. Rdeč šal zavit tesno okrog vratu, nad njim polne ustnice, rdeč nosek in nagajive oči. Rdečkasto rjavi lasje v sožitju z jesenjo povsod okrog naju….
Nabiraš kostanj. Razveseliš se vsakega plodu posebej, tvoj smeh odmeva od krošenj, ko razposajeno odskakljaš do drugega, s kostanji bolj založenega drevesa. Včasih se mi skriješ in te iščem, dokler za kakšnim deblom ne zagledam smejočih se oči ali pa me iz grmovja ne napade rdeče rjava prikazen z naročjem lasmi polnimi listja in od mraza zardelimi lici. Ko listje konča na meni se z narejeno jezo zapodim za teboj. Loviva se med debli in ko te končno ujamem me najprej presenetiš s še enim šopom listja, ki mi ga streseš za vrat, nato pa še s toplim poljubom. Ko nabereš dovolj se odpraviva skozi drevored nazaj proti domu, vmes pa že naglas razmišljaš, kako nama bo lepo, ko bova na ognju pekla kostanj in se grela ob njegovi in drug drugega toplini.

Citat dneva

2005-11-06T09:57:00.000+01:00

Eden lepših citatov iz Pratchettovih knjig, ko Smrt spozna kaj je žalost.

Death: WHAT IS THAT SENSE INSIDE YOUR HEAD OF WISTFUL REGRET THAT THINGS ARE THE WAY THEY APPARENTLY ARE?
Albert: Sadness, master. I think. Now...
Death: I AM SADNESS.

Kino

2005-11-06T00:15:00.001+01:00

Danes popoldne sem šel s Špelco na pijačo, in ker je obema zapasalo sva šla kasneje še v kino. Gledat film katerega naslova si ne morem zapomniti in sem moral še enkrat pogledat, da tule sploh lahko piše Odklenjena skrivnost. Tako.
Nisem kakšen fan grozljivk (shrljivk, whatever the term is) kar tisti, ki me bolje poznajo (ane Binča) vedo. Kljub temu sem jih nekaj pogledal in v bistvu sem presenečen, da sem o tem filmu dobil tako dobra priporočila. Zdela se mi je pač neka sicer malo nad povprečjem wannabe psihološka srhljivka, ki pa te ne straši psihološko ampak tako, da pač reče bu, ko je v kinu vse tiho. Na neštete stare in poceni fore. Konec je resda malce bolši od povprečne teci-po-stopnicah-gor-če-ne-tja-pa-saj-v-klet grozljivke, vedar je to, da so ga nekateri primerjali s Sixth sense kar krepko pretiravanje.
Da se je režiser vsaj trudil je videti po na trenutke domiselni kameri, ki pa zvodeni, saj so triki prevečkrat uporabljeni. Close-up ključa v ključavnici je lahko zanimiv le n-krat.
:mini spoiler: Kar se tiče originalnosti zgodbe pa, lepo vas prosim, velike grozne črnce in vudu (oprostite hudu) smo lahko gledali že v tom & jerry-ju :konc spoilerja:

V glavnem, edino v kar me je Skeleton key prepričal je, da naj ne zapravljam več denarja za grozljivke v kinu.
BTW: če hočete orenk psihološke shrljivke, glejte tiste, ki vam jih priporoča Vrta. Če jih prenesete.

In other news: s pomočjo tetice sem na stran namestil števec. Tako sem izvedel, da je od desetih dopoldne danes (včeraj) moj blog obiskalo 23 ljudi. Če odštejem 5 ko sem ga jazst in 5 ko ga je stewie, upoštevam, da ga je vsak od ostalih pogledal dvakrat in zaokrožim navzdol to pomeni, da se je semkaj priklikalo vsaj 5 ljudi. Juhej!

Bye and see you next year...

2005-11-04T13:08:00.000+01:00

Kot vidite, so Angleži odšli in me pustili v malce otožnem, angleško govorečem razpoloženju:P
Življenje se počasi normalizira (spet sem na šihtu, kjer pišem pesmice in postam v blog:P) je pa vseeno drugačno, kot je bilo pred tednom dni.
Kljub temu, da sem materi rekel, da se nisem zatreskal v eno izmed Angležinj, sedaj ugotavljam, da sem se najbrž zlagal. Tako malce mazohistično uživam v bolečini in se nasploh počutim zelo pesniško:P. Sem pa vseeno hvaležen za izkušnjo, saj mi je pomagala da sem čustveno in osebnostno malce odrasel, prebolel nekatere stvari, za katere je bil že zadnji čas, da jih prebolim, pridobil pa sem tudi kanček več samozavesti.
Eh ja počitniške romance, te sladko-kisle izkušnje :)

Sweet beginnings

2005-11-04T12:37:00.000+01:00

If a smile is a smile
And a kiss, oh, sweet kiss,
A touch on the shoulder, firm and trusting,
Fingers with fingers intertwined.

If a smile is a smile
The sweetest greeting there is,
The parting of lips, the merry Hello!
Telling me I am most welcome in your heart.

And a kiss, oh, sweet kiss
The light brush of lips upon cheeks
A familiar weight on my lap
And confidential words whispered gently in my ear.

A touch on the shoulder, firm and trusting
Your hand lingers, caresses, not wanting to
let go, yet unsure, should you hold on...
I lift my hand, put it on yours and look into your deep, brown eyes.

Fingers with fingers intertwined
The sweet beginnigs, gentle words,
Soft touches and, in the end
A kiss, oh, sweet kiss...

Questions

2005-11-03T15:37:00.000+01:00

Is it worth seeing a ray of sunshine for just a second
or would it be better not to have seen it at all?
Do the clouds after seem lighter or darker
when the storm begins again, and lightning slashes your soul?

Does it help when one pain replaces the other,
Are old wounds better than new?
Does a smile instead of a smile make you feel better,
Is making new memories better than keeping the old?

Angleži

2005-10-29T10:39:00.000+02:00

Včeraj smo šli z angležinjama in angležem ven. Imeli smo se fino. Konec posta:P

Ne resno, s sestro sva se odločila, da jim pokaževa Slovene night life. Zato se nas je šest napokalo v multiplo in odguncali smo se proti Ljubljani, natančneje BTC-ju. Tam smo srečali še Vrto, Stewia, Imperfecta in Nunontherun. Skupno smo odkorakali v Areno Vodafone kjer smo naivno mislili, da bomo dobili frej plac za bowling. No nismo ga. Smo se šli pa potem strelat z laserji, kar je bolj zabavno in utrujajoče kot bi si mislil. Spili smo še nekaj piv in primerjali Angleško in Slovensko kulturo in način življenja. Moram pohvalit Vrto, Imperfecta in pobeglo nuno, Stewia malo manj, ki so se potrudili in moje angleže vpeljali v debato.
Bilo je zabavno in drugačno.
Tu se konča moj telegrafski način bloganja, ker nimam več časa, mi že zbijajo po vratih da moramo it, tokrat gledat barbarin ples kasneje pa v Bohinj,

Dolg cajta nč postal

2005-10-26T15:30:00.000+02:00

Hja kje sem bil? Polno zaposlen.

V nedeljo je bil koncert Siren, na katerem sem užival. Predvsem zato, ker sem lahko precej naglas bobnal. Kaj si misli poslušalstvo si lahko preberete na Vrtovem blogu (link na desni, dons se mi ne da tistih href-ov pisat). Men je blo kr kul vzdušje, komadi pretežno fini, sirence pretešno luštne ;))(tle čakam batine).
Pondelk šiht, bobni, spat torek, šiht, vaja, iskanje tarabuke (www.google.com), masaža (Vezal, povezava na desni).
Danes izredno lep in izredno delaven dan. Dela je bilo za približno 3h, malo plezanja po 75% klancu, potem pa dve pivi, dober narezek in piškoti. Dream job!:) pisal sem seveda sedem ur. Pa ne okol govort.

Koncert Siren

2005-10-22T15:33:00.000+02:00

Jutri, 23. okt, je v OŠ Preserje pri Radomljah koncert dekliškega pevskega zbora Sirene, v katerem vaš presvitli bobnar igra...hja, bobne. Pridite vsi, ki vas zanima večglasno petje in aritmija (takšna in drugačna ;) ter imate 1500 sitov preveč. Geslo "bobnarju opremo nosm" najbrž ne bo delovalo, lahko pa poskusite.

Tole sem napisal, ugotovil, da je brezvezen rant...

2005-10-22T13:01:00.000+02:00

...ampak ker sem se z njim pol ure ukvarjal, ga bo vseeno objavil.

Včasih, ko za tetico kaj prevajam (ja, dejansko prevajam čeprav počasi;)) oziroma v tistih starih časih, ko sem prevajal še za koga drugega (če to slučajno bere inšpektor, vedi, da je bilo državnemu prašičevcu odšteto, kar mu gre, in da me ni treba še enkrat prijaviti) sem bil malo skeptičen o kvaliteti svojega dela. Vem da sem masikdaj kakšno frazo napačno prevedel, ker pač nisem poznal ozadja, da je bil kakšen stavek nerodno postavljen itd. Ampak konec koncev sem študent in ne-do-konca (in ne povsem od začetka:) izučen prevajalec.
Vedno pa si oddahnem in bolj samozavestno prevajam, ko vidim, kaj so drugi ljudje pripravljeni predstaviti kot nek izdelek in ga potem celo prodajati.
Najnovejšo cvetko sem zasledil v knjigi Pravilo štirih (The Rule of Four) kjer je prevajalka trikrat prevedla sejati kot zašiti (to sow - sejati, to sew up - zašiti). Skrajno upam, da nima diplome. Če pa že angleško ne zna, bi si pa lahko vsaj prebrala Stare grške bajke. Nekaj kar bi moral poleg Zdravljice, Desetega brata in ...... (vstavi poljubno slovensko leposlovje :)) prebrati vsak. Čeprav raje Sovretovo verzijo, ki jo zaradi svoje nesposobnosti iskanja nisem našel. Malo sem zašel, v glavnem, če bi grške legende poznala bi vedela, da je Kadmos zmajeve zobe posejal, in so iz njih zrasli vojaki. Že po čisti logiki ne vem, zakaj bi nekaj zraslo iz nečesa, kar si zašil.

V glavnem, knjiga je na dobri poti, da z mesta najslabše prevedene knjige izrine Philip K. Dickovo Ali androidi sanjajo električne ovce.

It's days like today...

2005-10-21T16:48:00.000+02:00

...I wish I stayed in bed and never got up. Sitn in razdražen že cel dan. Better leave me alone.

Lepa prihodnost

2005-10-19T00:04:00.000+02:00

Danes sem na Siolovi strani prebral tole in na brumčevem blogu tole

Če slučajno ne znate brati med vrsticami (oziroma kar vrstic samih) to pomeni manj davkov za podjetja, več davkov za nas navadne ljudi. Najbolj hecna so opravičila, ki jih dajejo. Glede povečanega BDP-ja za katerega UPAJO, da ga bodo podjetja vlagala v razvoj: "Nihče ne more zagotoviti, da bodo podjetja dejansko vlagala v raziskave in razvoj ter nova delovna mesta, lahko bi tudi večala dobiček. Vendar bo v tem primeru država z davkom od dohodka pravnih oseb skušala ta sredstva dobiti nazaj (...)"
Hm, poglejmo kaj ne štima v tem navedku. V redu, denar bodo z davki dobili nazaj. Kaj pa delovna mesta, bodo uvedli davek na nizko število zaposlenih? Ali jih bodo zaposlili in plačali z denarjem od tistega davka, ki ga bodo dobili nazaj. Najbrž kot pometače pred njihovim pragom.

Glede sodelovanja delavcev pri dobički pa "predlagajo, da bi udeležba delavcev na dobičku obstajala kot možnost za tista podjetja, ki si to lahko privoščijo, bi pa temeljila na prostovoljni bazi in ne bi bila obvezna."
Aha, sedaj sem pomirjen. Pošten delavec, kot bom, se bom lahko zanesel na poštenost delodajalca. Prepričan sem, da mi bo z veseljem odstopil tistih nekaj goldinarjev, ki mu jih bo od dobička preveč hodilo.

To, skupaj brumčevimi novicami o študentih, ki jih ne bom ponavljal, lahko pomeni samo eno: naslednja postaja Amerika. S polno paro naprej!

Še ena bolj zgodnjega datuma

2005-10-17T14:44:00.000+02:00

Taka, za sprostitev. Saj vem, da ne boste verjeli, ampak napisana je bila preden sem vedel za Taxi.

Cestni dirkači (1. del)

Razpotegnjena kolona vozil na obvoznici iz Ljubljane proti Domžalam. Lojze zazeha, da se mu usta odprejo skoraj od ušesa do ušesa. Izredno sovraži te dolge kolone, ki v bistvu niso prave kolone, te pa prisilijo, da voziš devetdeset ali manj za kakšnim bedakom, ki se je ravno ta dan odločil, da gre na prvo vožnjo, po tem ko je pol leta svoj avto samo gledal in pral. Zraven njega sedi sodelavec in prijatelj Franci in bere del časopisa, ki ga ni utegnil prebrati med službo.
Lojze se poigra s pedalom za plin in motor zarohni, kot gepard, ki neučakano zalezuje svoj plen, prisiljen da se giba počasi, čeprav je bil narejen za hitro gibanje.
"A bi prosim nehal? Rad bi kaj prebral. Tudi ti bi se lahko zanimal še za kaj drugega, kot za ta neumen avto!" razdraženo pripomni Franci, ko mu že drugič odnese časopis iz rok, ker je njegov kolega spet pospešil iz 80 na 120 kilometrov na uro in takoj nato spet zavrl na 80, samo zato, da bi lahko prehitel nekega dedka v mercedesu.
"Če mi je pa dolgčas," otroško odvrne Lojze. "In dobro veš da ta avto ni neumen," še doda.
Lojzetov avto je njegova igračka in njegovo življenje. Peugeot 406, preurejen tako, da se komaj prepozna, da je bil nekoč udoben družinski avto. Malo je stvari, ki so na njem še od nakupa. Motor je skoraj popolnoma nov. Večino delov je sedaj aluminjastih, zamenjana je bila odmična gred in uplinjač, znižane so bile glave batov in goriva Lojze ne more točiti na navadnih bencinskih črpalkah.
Prav tako je navdušeni šofer znižal podvozje in kar precej spremenil aerodinamiko, tako da je veliki zadnji spojler je od daleč opazen, pa tudi štiri izpušne cevi, ki se ponosno šopirijo na zadku je težko spregledati. Za pnevmatike, v katere ima svoj avto obute, pa pri Peogeotovem servisu najbrž še slišali niso. Tudi težo avtomobila je precej zmanjšal, s prejšnih 1500 kg na 1200. 330 konjskih moči, lahek avto in izjemna aerodinamika pripomorejo k temu, da avto z lahkoto preseže 250km/h in doseže 100km/h v manj kot štirih sekundah po vžigu, seveda pod izkušeno Lojzetovo roko.
"Če ti je dolgčas, pa beri časopis. Pa te sedeže bi lahko zamenjal, rit me boli."
"Sploh ne veš, kaj vse drugega bi te bolelo, če teh sedežev ne bi bilo,"
"Nič me ne bi bolelo, če bi se ti včlanil v društvo za pomoč odvisnih voznikov ali pa v šolo normalne vožnje."
Lojze je užaljeno povesil usta, nato pa je nečloveško pospešil, da je sovozniku časopis kar prilepilo na obraz, in prehitel vlačilca. Ko je vlačilca "zmanjkalo" je zavrl, da je časopis odneslo z Francijevega obraza na vetrobransko steklo in se stisnil med tovornjak in spredaj vozeči avto tako, da je bilo med odbijači 20 centimetrov prostora na vsaki strani.
"Vidiš, kako nevarno je branje časopisa med vožnjo," je napol v smehu pripomnil Lojze. "Če ne bi imel teh novih keramičnih zavor bi bila v težavah."
Franci ni ničesar pripomnil. Strmel je predse, globoko dihal in izgledal prekomerno zelen. Ko si je čez minuto opomogel je zložil časopis in pikro pripomnil:"Se že privajam, opomogel sem si tri minute prej kot zadnjič."
Prišla sta do semaforja. Lojze je že skoraj instinktivno pogledal na levo in desno. Ko je videl, kaj je na drugi strani prijateljevega okna, so se mu usta razpotegnila v tak nasmeh, da je bilo videti, kot da bi se mu glava preklala. Ko je Franci zagledal na izraz na prijateljevem obrazu je prebledel. Dobro je vedel kaj pomeni. Ozrl se je skozi okno, in njegovi sumi so bili potrjeni. Osebe v drugem avtu nisi mogel prezreti, če si počel, kar sta ta trenutek počela prijatelja. Lasje polni briljantine, sončna očala po naročilu in rolex na roki, ki je napol visela skozi okno. Standardni razvajen mamin oziroma očijev sinček.
"Mi je sploh treba vprašati, kakšen avto ima?" je prhnil Lojze, ki ga ni dobro videl.
Franci sicer ni velik oboževalec hitrih voženj, je pa zato zaprisežen ljubitelj jeklenih konjičkov, čeprav jih raje gleda in popravlja kot vozi. Ugovarjanje Lojzovem levčku so bila samo prizadevanja, da bi v miru bral.
"Audi, A3. Sfriziran, tovarniško seveda."
Prezira v njegovem glasu se ne da opisati. Prav tako ne tistega v Lojzetovem:"Saj veš, da ga ne moreva kar pustiti."
"Ja ja, vem," je bil odgovor in prezir je spet počasi zamenjal obup.
Odpela sta udobne tritočkovne varnostne pasove in se pripela s štiritočkovnimi. Lojze je močno pohodil plin in motor je zarohnel. Gepard je opazil svoj plen. Polizanec ju je šele sedaj opazil. Preveč je bil zaposlen z blondinko na sopotnikovem sedežu. Franci je odprl okno:
"Kako si kaj, punčka polizana. A te je kaj v hlačah a imaš ta avto zato, da ti nadomesti tiča?"
Spolzki je zaripel v obraz, blondinka pa je tako pogledala, da sta se naša prijatelja morala nasmehniti. Očitno se je strinjala o avtomobilu kot nadomestku.
Lojze je še enkrat pritisnil na plin, tokrat mu je spolzki odgovoril. Treba je priznati, da je imel tudi audi soliden zvok. Tovarniški delavci imajo, čeprav so nesposobni, na voljo več sredstev.
"Tisti, ki je prvi na avtobusni postaji v Domžalah zmaga. Poraženi trpi ponižanje in izgubo dvestotih mark," je siknil audijevec.
Okna so se zaprla in motorji so zarohneli. Lojzetu se, kot tolikokrat poprej, občutek za čas raztegne. Rumena že gori. Ugaša. Zelena!
Če ne bi motor tako rohnel, bi se slišal tlesk, ko je aluminjasta stopalka udarila ob tla. Franci se ni mogel premakniti in od pospeška mu je vzelo zrak iz pljuč. Ni se še dobro zavedel, že sta vijugala med avtomobili. Promet se je že malo zredčil, tako da sta vozila z 200 kilometri na uro. Audi je bil 50 metrov za njima in se je oddaljeval.
"Ne uidi mu preveč, drugače bo pobegnil, preden se bo osmešil."
"Ne skrbi," je odvrnil Lojze.
Rahlo je upočasnil, ravno dovolj, da je na naslednji semafor prišel, ko je posvetila rdeča. Prispel je tudi Audi.
"Do zdaj nisi veliko pokazala punčka," ga je nagovoril Franci skozi okno, »odpni no modrc in pokaži tiste joške, preden povsem izgubiš ugled.«
Tudi retoričnih sposobnosti spolzki ni imel veliko, saj je po tem nagovoru le penasto pritisnil na plin. Še malo čakanja, spet zelena, spet pospešek ob katerem so se možgani stisnili na zadnjo stran lobanje in spet vijuganje. Lojze ga je ves čas držal v šahu. Ravno dovolj pred njim, da ga ni mogel prehiteti, in da je bil še vedno vabljiv. Ko pa je manjkalo samo še nekaj sto metrov do postaje je z vso silo pritisnil na stopalko, vendar ne za plin, temveč na zavoro. Audi je padel mimo in divje zavrl na postaji. Lojze je lagodno pripeljal za njim. Ustavil je na postaji in izstopil iz avtomobila ter se sprehodil do audija. To je storil tudi Franci. Ko je prišel do polizancovega režečega obraza, ki je ravno hotel nekaj reči, je potegnil pištolo in mu jo nameril v glavo.
"Policija, stopite prosim iz avta in položite roke na streho." V drugi roki je držal značko.
S sluzkotovega obraza je izginila vsa barva. Šele sedaj je opazil, da sta zunanja kota peugeotovih prednjih luči pobarvana modro in da sta sedaj utripala.

Fiskultura

2005-10-15T18:32:00.000+02:00

Kot ste lahko razbrali že iz Leinega komentarja pri prejšnjem postu, sva bila danes z Imperfectom pridna. Lopatali smo kanček dopoldneva in potem še celo popoldne, tako da sva bila, po 6 urah in 15 kubikih peska, pošteno izmučena. Zanimivo je tudi, kako je treba tudi tako enostaven inštrument, kot je lopata, znati uporabljati, in seveda sva bila prvih nekaj samokolnic tarča rahlega posmeha s strani starejših, bolj lopatabilnih kolegov. Imperfectov oče se je nato odločil, da je tega dovolj, nama razložil, da je lopatanje podobno kot seks, in od takrat naprej je šlo vse gladko. Zakaj tako, si pa sami razlagajte;)
Gostitelji so odlično poskrbeli za jedačo, pijačo in motivacijo, starejši lopatalci pa za obilico mastnih vicev, tako da je bilo kljub naporu prijetno. V glavnem, Lea, name lahko naslednjič računaš, Imperfect pa bo, ko bo naslednjič zagledal kup peska na vašem parkirišču, najbrž zapustil državo.

Rojsni dan

2005-10-15T10:01:00.000+02:00

Vse najboljše Vrta!
Da bi še dolgo blogal:)

Citat dneva

2005-10-14T20:56:00.000+02:00

Self is the only prison that can ever bind the soul.
~Henry Van Dyke, The Prison and the Angel;